Roman Kramer

Roman Kramer

Roman Kramer, univ. dipl. inž. gradb., je leta 1982 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, smer zdravstvena hidrotehnika. Diplomsko delo Čistilna naprava Celje je opravil pod mentorstvom profesorja Jožeta Kolarja. Po končanem študiju se je zaposlil v vodnogospodarskem podjetju NIVO Celje, kjer je bil projektant vodnogospodarskih objektov, vodja obrata za proizvodnjo cevi, vodja celotne operative in vodja komerciale.

Od leta 1999 je bil v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija Celje, d. o. o., zadolžen za pripravo vloge za sofinanciranje izgradnje Čistilne naprave Celje iz predpristopnega sklada ISPA, ki je nosila številko 001 v EU. Projekt se je uspešno zaključil z izgradnjo Čistilne naprave Celje, katere vodenje je prevzel kot vodja obrata za čiščenje odpadne vode. Zaradi pionirskih izkušenj pri pripravi dokumentacije in izvedbi projekta ČN Celje je vodil še projekt Nadgradnja kanalizacijskega sistema Celje, prav tako sofinanciran iz ISPA, in bil koordinator pri projektu Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, sofinanciran iz kohezijskega sklada, v katerem je sodelovalo 15 občin.

Štiri leta je vodil Oddelek za okolje in prostor ter komunalo na MO Celje.

Od leta 2012 naprej znova vodi oddelek za čiščenje odpadne vode v podjetju Vodovod-kanalizacija Celje, kjer je njegovo delovno okolje prav Čistilna naprava Celje (realizacija diplomskega dela).

Kot svoj največji karierni dosežek izpostavlja pripravo, vodenje in koordiniranje kohezijskega projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi, ki ga je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor že pripeljal do realizacije in se v letu 2016 tudi zaključuje. Gre za do sedaj najbolj kompleksen projekt protipoplavnih ukrepov, ki mu je posvetil 8 let svojega strokovnega dela in v katerega je vpel vse svoje znanje ter izkušnje. Da gre res za izjemen dosežek, ki ga velja še posebej omeniti, je prav podatek, da se je doslej prav na tem projektu zamenjalo kar 8 ministrov za okolje in prostor.
Že dolga leta se ukvarja z oživitvijo Šmartinskega jezera, ki je v osnovi akumulacijsko jezero, a nudi številne možnosti sonaravnega bivanja dejavnosti v, nad in ob jezeru. Poskrbel je, da je bil sprejet državni prostorski načrt za Šmartinsko jezero z okolico.

Po duši je vodar in rad sobiva z vodo, ob poplavah pa ne nazadnje tudi - v vodi. Nenehno se bori za čisto in zaščiteno vodno telo. S svojim provokativnim pristopom želi kot aktiven član Slovenskega društva za zaščito voda odpreti in rešiti marsikateri problem zaščite voda v Sloveniji.