Odnos med vodo in družbo v Sloveniji

Predavanje na temo Voda in priložnost: dr. Mihael Brenčič z Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani

O tem, kaj je voda, kako z njo ravnamo, kdo lahko objektivno presoja o vodi in kako različno jo dojemamo državljani, širša družba in stroka, je v svojem predavanju razmišljal geolog dr. Mihael Brenčič in pri tem izpostavil dileme različnega razumevanja vode, kot tudi njenega strateškega upravljanja. Poudaril je, da sta vodni krog in človek povezana, saj ima voda kot elementarna spojina svoje lastnosti, ki nam omogočajo življenje in razvoj, medtem ko v družbi govorimo tudi o materialnosti in komplementarnosti vode, zato je odnos med vodo in družbo tudi izjemno kompleksen. Na vprašanji, ali se z vodo pri nas ukvarjamo ustrezno ter ali potrebujemo enega samega skrbnika za vodo na nivoju države, nimamo jasnega odgovora. Dejstvo je, da se z njenim upravljanjem poleg dveh skupin odgovornih vladnih služb ukvarjajo prav vsa ministrstva v državi, nekatera neposredno, druga pa se z vodo srečujejo sporadično. Ministrstvo za okolje in prostor tako obravnava vodo z vidika narave in prostora, vendar ni edino, ki je zanjo neposredno odgovorno. Z njo so tesno povezana tudi kmetijsko, zdravstveno, gospodarsko, infrastrukturno in druga ministrstva v državi.

 

Če vodo obravnavamo z vidika države, nam medsektorski odnosi pokažejo, kako voda pravzaprav ‘teče’ skozi našo družbo. Zakonodaja, povezana z vodo, se vse bolj diverzificira in postaja s svojimi podzakonskimi akti vedno bolj kompleksna. Odnos do vode je pri nas preveč normiran, zato ga razumemo bolj kot ‘tehnično’ zakonodajo z natančnimi, taksativnimi pravili in tako tudi odčitavamo vzorčno-posledične rezultate, namesto da bi razvijali načela in kompetence in na osnovi teh ustrezno presojali in sprejemali odločitve. Prav zaradi narave in tveganj za okolje je vloga stroke v procesih upravljanja še posebej pomembna. V Sloveniji si želimo vpeljati koncept integriranega upravljanja z vodo, kar med strokami, ki vodo obravnavajo objektivno, lahko ustvarja konflikte. Pri tem se znova zastavlja vprašanje, katera vrsta stroke je pri nas za vodo pristojna, saj se je neposredno in analitično lotevajo številni strokovnjaki, kot so geologi, hidrologi, kemiki, biologi, pravniki in drugi, ter seveda, ali se lahko vsa stroka, ki pri odločitvah participira, za učinkovito strateško upravljanje bolj učinkovito povezuje in tudi poenoti. Opozoril je tudi na odnos, ki ga imamo do vode državljani, saj se nam zdi samoumevno, da voda brezhibno priteče iz pipe. Ko nastanejo problemi, se ljudje obnašamo antropocentrično, smo prizadeti in kritiziramo državo, ne razumemo pa, zakaj do njih prihaja, saj imamo premalo znanja o vodi, to pa je ne nazadnje tudi izkaz zrelosti posamezne družbe.