Scroll Top

Odpadno jedilno olje ni odpadek, ampak koristna surovina

Rastlinska olja, kot so laneno, oljčno in sezamovo olje, je človek poznal že pred tisočletji in jih uporabljal kot živilo. Večji razpon uporabe so olja s postopkom rafinacije doživela šele v zadnjem stoletju.

Rastlinska olja, kot so laneno, oljčno in sezamovo olje, je človek poznal že pred tisočletji in jih uporabljal kot živilo. Večji razpon uporabe so olja s postopkom rafinacije doživela šele v zadnjem stoletju. Olje je živilo in ima visoko kalorično vrednost (3.700 kJ oz. 900 kcal) ter je lažje od vode (0,92 kg/liter). Večina jedilnega rastlinskega olja se uporablja za pripravo hrane ljudi.

Pri cvrtju nastane odpadno jedilno olje

Nekaj olja se zaužije, ostalo pa po pripravi hrane (zlasti po cvrtju) predstavlja odpadno jedilno olje, ki je organsko visoko obremenjen odpadek in se ga mora pravilno odstraniti.

Odpadno jedilno olje je kuhinjski odpadek, ki se uvršča med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Odpadek je prepovedano mešati z ostalimi odpadki ter ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. Obremenitev odpadnega jedilnega olja znaša 2.301.627 mg/liter (izražen kot kemijske potreba po kisiku), odpadna voda pa je z vsebnostjo jedilnega olja 3.800-krat bolj obremenjena kot običajna komunalna odpadna voda.

En liter na dan odvrženega jedilnega olja v kanalizacijo tako predstavlja obremenitev, ekvivalentne 19 ljudem. Po naših ocenah letno nastane v Sloveniji okoli 2 litra na osebo odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstva, kar pomeni letno okoli 4.000 m3 odpadnega jedilnega olja.

Neuporabljeno in uporabljeno sončnično olje

Realnost je, da se ljudje odpadkov želimo znebiti čim preje in s čim manjšim stroškom. Večina naključno vprašanih kolegov, sorodnikov in znancev, ki smo jih povprašali, kako ravnajo z odpadnim kuhinjskim oljem, je odgovorilo, da ga še vročega zlijejo v WC školjko, živeči na podeželju pa bodisi na kompost ali pa ga uporabijo kot dodatek krmi za živali. Nekateri ga celo shranjujejo v steklenice in potem vržejo med mešane komunalne odpadke, le redki pa ga zbirajo dalj časa in nato odpeljejo na zbirne centre za ločene zbrane odpadke, kot to za tovrstne komunalne odpadke narekuje zakonska obveza (Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi, Ur. List RS 70/08).

Ko smo komunalna podjetja povprašali o količinah zbranega kuhinjskega olja iz gospodinjstev, smo izvedeli, da so rezultati zbranega odpadnega jedilnega olja neznatni, kar pravzaprav nakazuje na dejstvo, da odpadno olje običajno konča nekje v našem lokalnem okolju, kjer povzroča potencialno onesnaženje. In to kljub temu, da je olje živilo, ki s tem, ko konča v okolju (v tleh ali v vodi), prestavlja zelo visoko organsko onesnaženje, ki ga morajo mikroorganizmi v naravi razgrajevati več let, da ni več škodljivega vpliva na naravo.

Maščoba v kanalizacijskem omrežju

Zelo jasno sliko, kje v mestih konča odpadno kuhinjsko jedilno olje, nam pokažejo fotografski posnetki kanalizacije in črpališč. Na njih je jasno razvidno, da se odpadno olje počasi nalaga na stene kanalizacijskih cevi in tako tvori pravi podzemni oljni svet s kapniki, ki počasi otežuje prehod ostalih odplak, te pa so izvrstna hrana glodavcev in velik vir neprijetnih vonjav. Komunalna podjetja morajo kanalizacijske cevi pogosteje mehansko čistiti, kar posledično lahko povzroči poškodbo teh cevi in obenem skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Čiščenje namreč ni enostavno, saj so kanalizacijske cevi najbolj globoko zakopane cevi, tudi do nekaj metrov pod zemeljsko površino. Če odpadno jedilno olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Prav tako polivanje po kompostih ali travnatih površinah zaradi visoke organske obremenitve popolnoma onemogoči naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Sčasoma se spere v podzemlje do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitnih voda. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. Znan je podatek, da 1 liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode!

Ključno sporočilo, ki nam ga v predstavitvi kazalcev ponuja spletna stran ARSO je, da količina zbranih odpadnih olj vendarle nekoliko narašča. Največ odpadnega jedilnega olja iz Slovenije izvozimo v države, članice EU, in sicer za predelavo v biodizelsko gorivo. V Sloveniji za zdaj proizvodnje biodizel goriva iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni žal še ne izvajamo. (podatki iz leta 2008)
A odpadno jedilno olje ni samo odpadek, temveč je lahko tudi odlična surovina. Dokaz za to je na tržišču dokaj visoka cena, ki za tono odpadnega jedilnega olja dosega vrednost 300 € ali celo več kot 400 €. Iz 1 litra odpadnega olja je mogoče proizvesti 0,9 litra biodizel goriva ali do 1.000 litrov bioplina, kar pomeni, da je lahko odpadno jedilno olje koristna surovina, zato ni smotrno, da konča v okolju kot odpadek. Nekaj slovenskih komunalnih podjetij je že prepoznalo vrednost tega odpadka in se odločilo zbiranje odpadnega jedilnega olja bolj približati ljudem. Nekateri so gospodinjstvom razdelili posode za zbiranje odpadnega jedilnega olja, drugi so pripravili zloženke, preko katerih so ozaveščali prebivalce o pomenu in načinu zbiranja odpadnega jedilnega olja. V Snagi Ljubljana so v letu 2016 uspeli zbrati 14.960 kg odpadnega olja oziroma 0,04 litra na prebivalca. Po njihovih ocenah je zbranega olja občutno premalo, zato bodo v letu 2017 izvedli posebne aktivnosti z vzpostavitvijo razširjenih zbiralnic, kjer bodo zbirali tudi jedilno olje. Podobno sliko z izjemno malo ali z nič zbranega odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev izkazujejo tudi ostala komunala podjetja.

Ekonomski izračun:
4.000 m3 (3.680 ton) na leto zbranega odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev bi na trgu doseglo minimalno ceno 1.104.000 €/leto. Iz njega bi lahko proizvedli 3.600 m3 biodizel goriva. Če predpostavljamo, da bi na trgu za 1 liter biodizel goriva dosegli ceno 1,2 €, bi potencial znašal 4.320.000 €, kar zagotovo nakazuje na uspešno gospodarjenje. Lahko bi proizvedli tudi 4.000.000 m3 bioplina ali 8.000.000 kWh električne energije v protivrednosti 520.000 €. Proizvodnja bioplina je primerna predvsem za nečista odpadna jedilna olja, ki imajo večjo vsebnost nečistoč in vode, katerih pa čiščenje s predpripravo pri proizvodnji biodizel goriva ne bi bila ekonomsko smiselna.

Kako torej pri nas spodbuditi zbiranje odpadnega jedilnega olja?

Prvi korak je zagotovo nenehno ozaveščanje vseh uporabnikov, ne le posameznih gospodinjstev, da jedilno olje ne sodi v okolje. Gospodinjstvom bi po vzoru omenjenih komunalnih podjetij razdelili ustrezne posode za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Eden izmed načinov bi bilo pobiranje odpadnega olja od vrat do vrat, za kar bi bili zbiralci olja tudi finančno nagrajeni.
Akcijo bi lahko prevzela lokalna komunalna podjetja ali neposredno občine, ki bi vanjo lahko vključila (večinoma brezposelne) občane, saj bi jim zbiranje odpadnega olja lahko predstavljalo način zaslužka. Na vidna mesta bi lahko namestili kontejnerje z napisom: ODPADNO JEDILNO OLJE ZA ČISTEJŠE OKOLJE. Kot primer naj navedemo, da so bile Ekošole za promocijo zbiranja odpadnega jedilnega olja že nagrajene. Tako je kamniška osnovna šola Marije Vere na BMW Eko regati v letu 2014 osvojila prvo mesto z izvedbo projekta Z vodo brez olja do čistega okolja. Po zbiralni akciji so šolarji odpadno olje oddali na predelavo na čistilno napravo, svoje bližnje in okolico pa s pomočjo papirne ponvice ozaveščali o pomenu pravilne oddaje odpadnega olja.

Papirna ponvica, namenjena gospodinjstvom, pomeni ozaveščanje prebivalcev o pomenu in namenu zbiranja odpadnega olja

Veliko obremenitev okolja z odpadnimi jedilnimi olji predstavljajo tudi večji gostinski obrati, obrati s hitro prehrano ali veliki trgovski centri z restavracijami, ki morajo odpadna jedilna olja zbirati in oddati pooblaščenim zbirateljem teh odpadkov. Oddaja olj in maščob iz kuhinj je večinoma brezplačna oziroma zanj dobijo plačilo nad 100 €/tono odpadka. Vse komercialne kuhinje morajo imeti na kanalizacijskih odtokih iz kuhinj nameščene tudi ustrezne lovilce maščob, ki jih morajo redno vzdrževati in čistiti. V primeru, da lovilci maščob niso ustrezni ali pravilno vzdrževani, se pogosto zgodi, da odpadna olja in maščoba končajo v združenih kanalizacijskih odtokih in povzročajo velike težave predvsem v črpališčih, oziroma se izločijo v maščobolovilcih na večjih čistilnih napravah. Za čistilne naprave, ki niso opremljene s sistemi anaerobne predelave, pomeni izločena maščoba odpadek, za katerega morajo plačati nad 65 €/m3 za odvoz in uničenje. Na centralni čistilni napravi velikosti 80.000 PE se tako lahko izloči letno do 400 m3 tega odpadka. Stroške čiščenja pokrivajo uporabniki (gospodinjstva) v okviru cene čiščenja komunalne odpadne vode.

dr. Marjetka Levstek, predsednica SDZV

*S klikom na povezavo si naložite PDF ali JPG naslovne ilustracije.

Sorodni prispevki