Scroll Top

Patogeni virusi v vodi: določanje in ukrepanje

Predavanje na temo Vodni viri in pitna voda: raziskovalka Anja Pecman iz Nacionalnega inštituta za biologijo, oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo.

V različnih tipih voda so prisotni tudi patogeni virusi, ki prav tako sodijo med onesnaževala. Pojavljajo se v rekah, jezerih, morski vodi in v iztokih čistilnih naprav. Ker so nekateri humani, rastlinski in živalski virusi izjemno trpežni, saj lahko preživijo več tednov, so s povzročanjem obolenj in okužb lahko neposredna grožnja ljudem, živalim, bakterijam in rastlinam. O tem, kako v vodi viruse določamo in kaj nam te informacije sporočajo, je v svojem predavanju udeležencem predstavila biotehnologinja Anja Pecman, ki je opisala načine in metode, kako jih lahko odkrivamo in kako naj bi v zvezi z njihovim učinkovitim odstranjevanjem ukrepali v prihodnje.

Predstavila je postopke, kako v vzorcih vode, odvzetih na terenu, viruse najprej koncentrirajo, da jih lažje zaznajo in zatem proučujejo. S pomočjo naprednih tehnologij in opreme lahko prisotnost virusov preverjajo tako v laboratorijih kot na terenu na mestu vzorčenja. Z metodo monolitne kromatografije (metodologija CIM) viruse koncentrirajo, z molekularnimi metodami tarčno zaznajo viruse (njihovo DNK), ki so v vodi prisotni, z elektronsko mikroskopijo pa netarčno opazujejo celotne viruse. Velik preskok pri odkrivanju virusov so omogočile tudi metode sekvenciranja naslednje generacije NGS, s katerimi lahko identificirajo nove, prej neznane viruse, ter nato z okuževanjem testnih rastlin preverjajo njihovo infektivnost.

Pecmanova je opozorila, da bi bilo odstranjevanje virusov iz vodnih teles, ki jih uporabljamo za pitje ali za namakalne in industrijske sisteme, v današnjem času smiselno, saj se virusi širijo preko površinskih, padavinskih in odpadnih voda. Že danes se na primer rečne vode uporabljajo za namakanje, zato bi bilo dobro v njih določati tudi patogene viruse, ki so  potencialni epidemiološki vir za rastline v kmetijstvu.

 

Glede na to, da voda postaja vedno bolj dragocena in da se na drugi strani populacija povečuje, je dejstvo, da z industrijsko in kmetijsko dejavnostjo v našem okolju narašča tudi onesnaževanje. Dobre vode bo vedno manj, potrebe po (kakovostnejši) vodi pa vedno večje. Pecmanova je poudarila, da bi bilo v prihodnje za odstranjevanje mikrobnih kontaminant smiselno vključiti v obstoječe sisteme čiščenja, kjer dobre obete ponuja metoda hidrodinamične kavitacije.

Sorodni prispevki