Pojavnost, kroženje in učinki protirakavih zdravil v vodnem okolju

Predavanje na temo Čiščenje odpadne vode: dr. Marjeta Česen z Instituta Jožef Stefan (v projektu je sodelovala tudi z dr. Ester Heath)

Vsak dan nastajajo nove kemikalije in veliko jih zaradi našega načina življenja ali uporabe prehaja v okolje. Resen problem in velik izziv med njimi predstavljajo zdravilne učinkovine, ki delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. V okolje prihajajo kot mešanica zdravilnih učinkovin (tako imenovane starševske spojine), metabolitov in transformacijskih oziroma razgradnih produktov, je obrazložila dr. Marjeta Česen.


Poznavanje razgradnih poti teh snovi je bistvenega pomena, saj so lahko transformacijski produkti nekaterih, ki se na primer tvorijo v procesih čiščenja na čistilnih napravah, še bolj strupeni za vodne organizme, kot so starševske spojine. V veliki meri zaradi zahtevnosti problematike in nizkih koncentracij ti ostajajo premalo proučeni.
Glavni vir zdravilnih učinkovin v okolje predstavljata humana medicina in veterina, izpostavljenost živih organizmov pa pomeni okoljsko tveganje, ker je njihov dotok stalen in brez specifične kontrole. Zdravilne učinkovine so izmerili tako v industrijski odpadni vodi, torej v bolnišničnih vodah in iztokih farmacevtske industrije, pa tudi v prečiščeni komunalni odpadni vodi. Visok delež vnosa zdravilnih učinkovin poleg humane medicine predstavlja veterina. Že pred leti je bilo dokazano, da smo v smislu mikrobne resistence ljudje ranljivi zlasti na račun ogromnih količin antibiotikov, ki se uporabljajo pri živalih. Uporaba pesticidov ter prekomerno polivanje gnojevke njihove koncentracije v okolju samo večajo.

Protirakava zdravila sodijo med najbolj nevarna onesnažila vodnega cikla, podatkov o posledicah kronične izpostavljenosti vodnih organizmov tem in mnogim drugim učinkovinam pa nam žal primanjkuje. Zato sta danes ključnega pomena komunikacija in ozaveščanje ljudi o pravilnem ravnanju z vodo, znanost in raziskave pa bodo na daljši rok podale razumevanje o delovanju nizkih koncentracij zdravil, da bi lahko posledično ustrezno zakonsko uredili tudi to področje.

 
V EU predstavlja Vodna direktiva pravno podlago za varstvo in obnovljivost voda, zato so na seznam snovi za spremljanje (watch listo) v preteklih letih že vključili tudi nekaj zdravilnih učinkovin. Zdravilnim učinkovinam se seveda ne da izogniti, z njihovo pravilno uporabo pa je vnose mogoče vendarle nekoliko zmanjšati. Potrebno je tudi ozaveščanje ljudi, saj pretečena zdravila ne sodijo v WC školjko, temveč jih je potrebno vrniti v lekarne. V prihodnje bomo morali razmišljati tudi o tehnologijah čiščenja na čistilnih napravah, kjer jih bo mogoče odstraniti, saj tega s konvencionalnimi postopki čiščenja danes ne dosegamo. Raziskave in laboratorijski poskusi na pilotnih napravah temeljijo na abiotskih postopkih čiščenja odpadne vode, vključujejo pa UV-obsevanje, ozonacijo (O3), kavitacijo, napredne, kombinirane oksidacijske postopke in druge.