Scroll Top

Prireditev DVA VODIKA, EN KISIK, Vrhnika

Okrogla miza Voda ob projekciji dokumentarnega filma

Dva vodika, en kisik

V petek, 9. junija 2017, je v opuščenem vrhniškem bazenu v poznem popoldanskem času potekala prireditev Dva vodika, en kisik, katere osrednja tema je bila voda, namen pa ozaveščanje javnosti o vodnih virih in odpiranju temeljnih razvojnih vprašanj, ki se z našim (ne)spoštovanjem voda dotikajo tako lokalne skupnosti kot celotne države. Organizatorji so poleg vode v ospredje namenoma postavili še mlado generacijo, ki naj bi ob razumevanju zgodovine ter s pozitivnim odnosom do narave in okolja gradila bolj zdrave temelje za prihodnji družbeni in gospodarski razvoj, tudi take, z vodami ter vodnimi viri bogate dežele, kot je Slovenija.

Govorniki na prireditvi: prof. dr. Miha Humar, dekan BF UL, dr. Jani Virk, urednik Igranega programa RTV Slovenija, Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika, Andrej Lupinc (fotografska razstava Ribe na suhem)

Podlaga za omenjeno prireditev so bili trije večji projekti, ki jih povezuje voda, in sta jih nedavno skupaj s partnerji zaključili Mestna občina Ljubljana in Občina Vrhnika – Ljubljana.Zate. (ob praznovanju naziva Zelene prestolnice Evrope), VodaWater (Muzej in galerije mesta Ljubljane) in Ljubljanica (v sklopu Programa EGP 2009 – 2014). Naslov so si organizatorji izposodili pri pravkar nastalemu istoimenskemu dokumentarnemu filmu v produkciji RTV Slovenija, ki so ga ob 21. uri tudi predpremierno predstavili udeležencem.

Če bi sladko vodo po planetu Zemlja enakomerno porazdelili, bi na vsakega zemljana prišlo kar 16.000 litrov vode na dan in bi to zadoščalo za vse ljudi.

Scenarij za dokumentarni film Dva vodika, en kisik je napisala Maja D. Bahar, ki je z Markom Kočevarjem poskrbela tudi za režijo, v njem pa so svoja mnenja o vodi kot viru življenja, biotski raznovrstnosti, aktualnih posledicah podnebnih sprememb, onesnaževanju in problematiki (ne)ustreznega umeščanja objektov v okolje, nadzoru nad vodnimi viri, izkoriščanju voda kot potencialnega energetskega vira in ozaveščanju o vodnem odtisu soočali domači in tuji strokovnjaki, ki delujejo na področju biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in tudi umetnostne zgodovine.

Ključna sporočila, ki so jih na okrogli mizi predstavili glavni domači protagonisti dokumentarnega filma so, da voda postaja modro zlato 21. stoletja in da bi morali z njo in njenimi viri ravnati precej bolj preudarno, kot to počnemo danes. Da je voda javna dobrina in pripada vsem živim bitjem in ne samo ljudem, je znova izpostavil podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, prof. dr. Mihael J. Toman, prodekan Biotehniške fakultete za področje biologije. Opozoril je na vodni krog, ki ga ljudje nerazumno in nespametno prekinjamo z naselitvami v vodne struge, s tem pa vodi jemljemo njen naravni prostor, namesto da bi se ji ustrezno prilagodili, kar zagotovo odraža našo antropocentričnost. To, da je naš odnos do vode pogosto neprimeren, dokazujemo tudi z njenim onesnaževanjem in pretiranimi zajezitvami za energetsko rabo, ko pa govorimo o vodi kot strateški dobrini, pa to pomeni tudi razmislek o pasteh in poskusih njene privatizacije. Da to že predstavlja neke vrste grožnjo, se je z njim strinjala tudi prof. dr. Lučka Bogataj Kajfež, ki na Biotehniški fakulteti UL vodi Center za agrometeorologijo, saj opaža, da so podeljevanje več desetletnih koncesij ali namenski nakupi zemljišč z vodnimi viri s strani multinacionalk v svetu postali realnost. Poudarila je še, da ima hrana prav tako svoj vodni odtis, ki bi ga morali poznati kot potrošniki, spregovorila pa je tudi o vedno pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, ki so posledica spremenjenih podnebnih razmer, in vlogi države, ki bi morala biti nanje bolje pripravljena. O tem, kako so vodo častili in spoštovali naši predhodniki, je z zgodovinsko – arheološkega vidika udeležence seznanil tudi doc. dr. Andrej Gaspari s Filozofske fakultete UL, saj so mnoga mesta, in to ne po naključju, nastajala prav ob vodotokih. Okroglo mizo je povezovala dr. Barbara Juršič, obiskovalci pa so spremljali tudi predstavitev Gasparijeve knjige Deblak s konca 2. stoletja pr. n. št. iz Ljubljanice na Vrhniki, pred filmom pa si lahko ogledali še fotografsko razstavo Andreja Lupinca Ribe na suhem, s katero je opozoril na pogin rib v Črnem potoku in Logaščici v letu 2012.

 

Več o dokumentarnem filmu Dva vodika, en kisik si lahko preberete tudi v članku Vesne Milek v sobotni prilogi časnika Delo.

Priloga PDF

Od leve proti desni: prof. dr. Mihael J. Toman, doc. dr. Andrej Gaspari, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, moderatorka dr. Barbara Juršič

Sorodni prispevki