Učinkovito čiščenje odpadnih voda in ohranjanje kraškega podzemlja

Predavanje na temo Čiščenje odpadne vode: inženir gozdarstva Gregor Danev z Zavoda RS za varstvo narave

Pri nas je za uveljavljanje javnega interesa ohranjanja narave zadolžen Zavod RS za varstvo narave, ki ima vlogo ključne strokovne institucije ohranjanja narave. S strokovnimi mnenji aktivno sodeluje pri postopkih izdaje naravovarstvenih soglasij in okoljevarstvenih dovoljenj. ”Veseli nas, da se z udeležbo in predavanjem na Vodnih dnevih 2017 lahko intenzivneje vključujemo v procese odločanja in strokovne razprave, pa tudi v izobraževanje o tehnologijah, procesih in možnostih za izboljšanje stanja na področju upravljanja voda”, je v uvodu poudaril inženir gozdarstva Gregor Danev, ki je pozornost v svojem predavanju namenil krasu, enemu od biserov slovenske narave.

Pri proučevanju kraških podzemnih vodnih virov, kjer domuje več kot 200 vrst živalskih vrst, tesno sodelujejo z Inštitutom za raziskovanje krasa, jamarskimi društvi in še nekaterimi drugimi nevladnimi inštitucijami, ki delujejo v javnem interesu ohranjanja narave in varstva okolja. Pri tem ugotavljajo, da se stanje življenjskega prostora in izjemno občutljive podzemne favne na lokacijah, kjer je bila in je še vedno prisotna človeška ribica, slabša. Samočistilna sposobnost krasa je praktično nična, zato je toliko bolj pomembno učinkovito ravnanje z odpadnimi vodami. To pomeni, da je treba skrbno vzdrževati kanalizacijski sistem, obstoječe čistilne naprave morajo zagotavljati visoke učinke čiščenja tudi glede koncentracij dušika in fosforja, greznice je treba nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami oziroma zgraditi manjkajočo javno kanalizacijo, omejiti vnos gnojevke na travnata in kmetijska zemljišča in poskrbeti za čiščenje industrijske odpadne vode.

 

V Zavodu za varstvo narave ugotavljajo, da je pri nas stanje podzemnih voda in podzemlja rezultat neusklajenih politik – tako kmetijske in okoljske kot tudi prostorskega načrtovanja. Pri upoštevanju mejnih vrednosti navzkrižne skladnosti za vnos dušika na kmetijska zemljišča tako za Slovenijo, ki jo pretežno pokriva kras, v EU veljajo enake mejne vrednosti kot za ne kraške države. V praksi to pomeni, da lahko na hektar kraškega zemljišča kmet odvrže tudi do 48 m3 gnojevke, kar je nesprejemljivo, zato v zakonodajne okvire vstopajo tudi z zaostrovanjem standardov in uvedbo strožjih meril, da bi dosegali bolj učinkovito varovanje krasa in kraških podzemnih voda. Pri tem poudarjajo, da bi mejne vrednosti morali določati še po regionalnem kriteriju, vse to pa bi seveda zahtevalo prerazporeditev sofinanciranja, pri katerem bi sredstva za višji nadstandard morali zagotoviti tako EU kot država.

Opozoril je še na sistematično onesnaževanje slovenskih podzemnih jam in na uničevanje jamske populacije ter na onesnaženja vodnih virov z nitrati. Poudaril je, da kot varuhi okolja v Zavodu nimajo tolerance do onesnaževanja, da pa se žal stroka pri varovanju narave ne povezuje, kot bi se morala, prav tako ni jasno, katera stroka je ključna in odgovorna za kakovost podzemnih voda in za slabo stanje kraških vodonosnikov. Verjetno je to Direkcija RS za vode kot nosilec izvajanja Načrta upravljanja voda (NUV), vendar jih upravičeno skrbi, da se bodo tisti najbolj odgovorni zanje začeli zanimati šele, ko bo njihovo stanje že zelo slabo.

Slovenija je vsakih osem let dolžna Evropski Uniji poročati o stanju v Naturi 2000, in za razliko od obdobja 2007 – 2013, ko ni bilo zbranih dovolj podatkov, je ocena stanja danes še posebej neugodna. Škodljivi vplivi nitratov in nitratnega dušika na dvoživke in druge podzemne organizme, zlasti na človeško ribico, so lahko usodni, kar je zaradi onesnaženja v lanskem letu pokazal tudi izvedeni monitoring. Človeško ribico, katere populacija se zmanjšuje, so našli izven podzemne vode, saj je v njej primanjkovalo kisika. Danev pravi, da si strožje standarde mimo EU v Sloveniji lahko predpišemo sami, z njimi pa določimo tiste mejne vrednosti, ki bodo podzemne ekosisteme tudi zavarovale.