Društvo je s 14 predavatelji, ki so prispevali svoja strokovna predavanja, tako odprlo vrsto aktualnih tem, ki so udeležencem pomagale osvetliti naš odnos do pitne vode in njenih virov, pa tudi do problematike onesnaževanja vodnega okolja, posvetili pa so se tudi učinkovitemu izvajanju komunalnih dejavnosti, načrtovanju kanalizacijskih sistemov in obratovanju čistilnih naprav. Aktualne vsebine so bile vpete v pet tematskih sklopov, v katerih so s svojimi predavanji sodelovali slovenski strokovnjaki, ki so vsak s svojega področja kritično opozorili predvsem na neskladja, nedorečenosti ali pomanjkljivosti, ki bi jih morali v prihodnje upoštevati pri sprejemanju nove ali izvrševanju obstoječe zakonodaje, pri učinkovitejšem varovanju okolja ter narave, pri zaščiti slovenskih površinskih ter podzemnih voda, ki so naš glavni vir pitne vode, hkrati pa pravočasno prepoznavati in sistemsko preprečevati tveganja, ki jih z neprimernim prostorskim umeščanjem ali nevzdržnimi posegi v naravo povzročamo ljudje. Dva tuja strokovnjaka sta se jim pridružila s temama učinkovitega upravljanja voda in uvajanju nove metodologije, ki omogoča vrednotenje in hkrati primerjave energetske učinkovitosti posameznih čistilnih naprav. Po posameznem sklopu predavanj so bile na vrsti okrogle mize in razprave udeležencev simpozija.
Vodni dnevi 2017 so tako opozorili na vrsto pomembnih dejstev, ki se jih v družbi in v poslovnih okoljih ne zavedamo prav dobro. Pomembno je namreč razumeti, da se vsa dejanja človeka odražajo tudi na vodi. V Sloveniji je na primer biotska raznovrstnost velika, a če ne bomo pravočasno ukrepali, bomo v prihodnosti mnogo živalskih vrst in ekosistemov s svojimi nerazumnimi dejanji in ravnanji uničili. Prav tako v vodnem krogu ne dajemo ustreznega pomena rastlinam, saj tega ne prepoznamo niti v naši (gradbeni) zakonodaji. Naše čistilne naprave s konvencionalnim čiščenjem sodobnih mikroonesnaževal ne odstranjujejo, da pa bi ohranili naše vodotoke in podzemne vode, moramo ves čas stremeti k uporabi novih tehnologij in tehnologij prihodnosti. Čeprav veliko pozornosti posvečamo delovanju in optimizaciji čistilnih naprav, ki delujejo kot srce, pozabljamo na kanalizacijske sisteme, ožilje sistema čiščenja odpadnih vod, ki bi jih morali precej bolj skrbno načrtovati, graditi in vzdrževati.
Spremembe v našem svetu se odvijajo zelo hitro in včasih smo že na robu obupa, ko se jim trudimo slediti. Stroka in zainteresirana javnost nenehno sledita izjemno obsežni zakonodaji in številnim zakonom ter direktivam, ki je na področju voda razdeljena med številna ministrstva, pristojnosti pa si deli veliko deležnikov. Voda je vsekakor naša pravica, a je treba vedeti, da je tudi dolžnost in odgovornost, saj ljudje nismo edina bitja na planetu, ki jo potrebujemo. Zaščita voda žal danes ostaja nekako skrit ali manjkajoči element Vizije Slovenija 2050, saj si želimo in smo odgovorni našim zanamcem zapustiti vodo vsaj v enakem ali celo boljšem stanju, kot smo jo dobili mi. Zato se lahko znova vprašamo, kakšna je cena vode in kakšna je njena vrednost v naših očeh. Je primerljiva z diamantom? Če tega še ne vemo, je čas, da o tem začnemo razmišljati.
Ugotavljamo, da je v Sloveniji zakonodaja zadovoljiva, včasih dvoumna, dodatni problem pa je njeno ustrezno izvajanje v praksi. Stroka in strokovnjaki z različnih področij bi morali biti tudi bolj vpeti v sistem reševanja zaščite voda in okolja. Dejstvo je, da do ustreznih rešitev lahko pridemo le na podlagi dobrega sodelovanja in izmenjavo izkušenj med državnimi organi, upravljavci čistilnih naprav, onesnaževalci ter posameznimi strokami, od gradbeništva, biologije, kemije, farmacije in strojništva do elektrotehnike, računalništva, urbanizma, prava in ekonomije. Pri tem ne smemo pozabiti na državne uradnike, med njimi tudi pravnike, ki v nasprotju s stroko o konkretnih zadevah, tudi pod pritiski, odločajo neustrezno in neživljenjsko, zato bi jih morali nujno dodatno izobraževati.
Skoraj polovica Slovenije je kraški svet, ki ga nekatere evropske države sploh ne poznajo, s tem pa ne prepoznajo tudi problema ranljivosti podzemnih vod ter tam živečih organizmov, kot je na primer človeška ribica. To bi morali upoštevati tudi pri zakonodaji, ne pa norm za površinske in podzemne vode enačiti. Enako velja tudi za področje registracij kemijskih snovi, ki ne obravnava podzemne vode kot ekosistem, temveč le kot vir pitne vode. Eden ključnih problemov onesnaževanja površinskih in podzemnih voda je kmetijstvo in uporaba farmacevtskih pripravkov pri vzreji živali. Pomanjkljivosti na obstoječih kanalizacijskih sistemih so, to pa povzroča dodatne obremenitve podzemnih voda in vpliva na delovanje čistilnih naprav. Pri zaščiti voda, predvsem pri pripravi pitne vode, bi morali posebej paziti na onesnaženje z mikroonesnaževali.
V Slovenskem društvu za zaščito voda na te probleme nenehno opozarjamo in bomo o ugotovitvah simpozija Vodni dnevi 2017 obvestili ustrezna ministrstva. Prav tako bomo v društvu nadaljevali z izmenjavo izkušenj med strokovnjaki posameznih strok na področju priprave pitne vode, odvajanja in čiščenja odpadne vode, protipoplavne varnosti ter kakovosti površinske in podzemne vode.
Ponovno pozivamo stroko in člane društva, da aktivno sodelujejo pri ozaveščanju pomena in načina zaščite slovenskih voda. Na nekaterih področjih, kjer se izvaja monitoring površinskih in podzemnih voda, bo treba dopolniti zakonodajo tudi s parametri za ekološko stanje voda in izvajati mikrobiološke meritve, ne smemo pa zanemariti niti razpršenega onesnaževanja z odpadno vodo iz greznic in hišnih malih komunalnih čistilnih naprav.
Slovenija mora pripraviti srednjeročno in dolgoročno strategijo zaščite voda, tako za namen uporabe človeka, kot tudi za ohranitev biotske raznovrstnosti. Aktivno moramo pristopiti k ozaveščanju posameznikov in družbe, politikov na občinskih in državni ravni ter strokovnjakov, ki pripravljajo zakonodajo, a ne delujejo na področju voda.
Dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda
Preberite kratke in zanimive povzetke predavanj posameznih obravnavanih sklopov:
