Scroll Top

Vodstvo

Upravni odbor

marjetka-levstek-portret-sq-2023
dr. Marjetka Levstek
Predsednica
Screen Shot 2018-12-17 at 14.29.51
prof. dr. Mihael J. Toman
Podpredsednik
dr_pavel_gantar_avatar
dr. Pavel Gantar
Član
Screen Shot 2018-12-17 at 14.29.31
Nataša Uranjek
Članica
rok-babic-portret-sq-2023
Rok Babič
Član
Polona Pengal
dr. Polona Pengal
Članica
Screen Shot 2018-12-17 at 14.29.43
dr. Brigita Jamnik
Članica

Nadzorni odbor

Screen Shot 2018-12-17 at 14.29.14
prof. dr. Eugen Petrešin
Predsednik
kraftart 2019-3661 copy
mag. Iztok Rozman
Član
Marjeta Stražar_kLemen Razinger Cistilna 26.10.2016 low res-DSC_7856
dr. Marjeta Stražar
Članica

Častno razsodišče

uros-kranjc
dr. Uroš Krajnc
Predsednik
andreja-zgajnar-gotovajn
prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn
Članica
misa-hrovat
Miša Hrovat
Članica

Računovodstvo

Fotografija_Mojca Rojšek
Mojca Rojšek
Računovodstvo

dr. Marjetka Levstek

Dr. Marjetka Levstek, univ. dipl. inž. kem. inž., se je takoj po opravljeni diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlila na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, kjer je leta 2010 prevzela dela in naloge vodje laboratorija, v letu 2023 pa je bila imenovana na mesto direktorice podjetja. V svoji skoraj 30-letni karieri je poleg rednega laboratorijskega dela intenzivno sodelovala pri procesih čiščenja na čistilni napravi ter pri številnih razvojnih in raziskovalnih nalogah na področju čiščenja odpadnih voda, tako doma kot v tujini. Specializirala se je predvsem na izboljšanje in optimizacijo delovanja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ter standardizacijo in pridobivanje dovoljenj. Je avtorica strokovnih člankov, vodi strokovna usposabljanja za operaterje čistilnih naprav, izvaja strokovno svetovanje na terenu in je delovni mentor številnim diplomskim in magistrskim študentom.

Že od malih nog je velika ljubiteljica in zaveznica voda in to svojo energijo usmerja tudi v vodenje Slovenskega društva za zaščito voda, katere predsedstvo je prevzela v letu 2014. Njena vizija je povečati ozaveščenost prebivalstva in ostale strokovne javnosti na področju zaščite slovenskih voda ter povezovati vse akterje, ki jih združujejo voda in vodna okolja. Njeno glavno sporočilo je, da bomo lahko le enotni in povezani z jasno vizijo zaščite slovenskih voda zagotovili kakovostne vode našim potomcem.

prof. dr. Mihael J. Toman

Dr. Mihael Jožef Toman, biolog in ekolog, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po diplomi iz biologije leta 1978 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu, kjer je 15 let deloval v skupini za kemijo, biologijo in tehnologijo voda. Pokrival je področja biološkega čiščenja z aktivnim blatom in raziskoval pomen spremljajočih organizmov pri čiščenju odpadnih voda. Bil je vključen v monitoring rek in jezer, kjer je pokrival biološke metodologije vrednotenja kakovostnega stanja. Ko je leta 1993 postal izredni profesor, je svoje raziskovalno in pedagoško delo nadaljeval na Biotehniški fakulteti. Kot redni profesor od leta 1998 predava na matičnem Oddelku za biologijo in Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti ter na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Kot mlad profesor je več let delal in raziskoval na Univerzi v Copenhagnu ter v Freshwater Biological Labs v HillerØdu na Danskem. Na Biotehniški fakulteti je na Katedri za ekologijo in varstvo okolja po vrnitvi iz tujine ustanovil Skupino za limnologijo, ki jo vodi še danes. Raziskovalno sodeluje s Kemijskim inštitutom, na Institutu Jožef Stefan je član raziskovalne skupine, ki se ukvarja s kroženjem snovi, predvsem toksikantov v okolju in znotraj prehranskih skupin. Strokovno sodeluje z ARSO pri monitoringu tekočih voda.

Njegova bibliografija obsega 420 bibliografskih enot, predvsem s področja ekologije in varstva okolja. Bil je mentor 15 doktorantom, 16 magistrantom in prek 100 diplomantom. V mednarodnih revijah je objavil več kot 40 izvirnih znanstvenih člankov z IF, dela imajo več kot 200 citatov. Predaval je na 80 kongresih doma in po svetu, je tudi gostujoči profesor na KazNAU Univerzi v Almatyju. V domačih revijah objavlja strokovne članke, kar je pomembno za razvoj strokovnega jezika, v medijih pa nenehno izpostavlja aktualne domače in svetovne okoljske probleme. Prepričan je, da je za vsakega raziskovalca pomembno tudi strokovno delovanje, predvsem zaradi številnih neresnic, ki se s področja varstva okolja in trajnostnega razvoja pojavljajo v medijih.

Je podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, član ekoloških društev doma in v tujini ter član različnih komisij, biološkega (DBS) in prirodoslovnega društva (PDS), član sveta TNP, sveta Zavoda za varstvo narave in strokovne skupine za biologijo na Zavodu za šolstvo. Deluje tudi kot član uredniškega odbora revije National Geographic in revije Proteus. Napisal je učbenik Ekologija z varstvom okolja, scripta za študente Varstvo celinskih voda in delovni priročnik za dijake Spoznajmo naše vode.

Gensko je zapisan naravoslovju in biologiji, zato tudi svoj prosti čas nameni naravi. Več let je raziskoval metulje Slovenije in Durmitorja in ima doma obsežno zbirko. Je tudi velik ljubitelj vrtov in biodinamičnega kmetovanja, kar dokazuje tudi njegov domači Cvetlični breg, ki ga je v seriji Naši vrtovi v rodni Kamni Gorici dokumentirala nacionalna televizija.

Verjame v majhne korake, ki premagajo vsako pot, zato razume poslanstvo Slovenskega društva za zaščito voda kot aktivno partnerstvo z lokalnimi skupnostmi in državo, pri čemer nenehno izpostavlja prav strokovnost, ozaveščanje in objektivnost strok.

dr. Pavel Gantar

Pavel Gantar je doktor socioloških znanosti. Njegovo dosedanje profesionalno udejstvovanje zaznamujeta dve obdobji. Med leti 1974 in 1994 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede. Njegova raziskovalna področja so bila prostorski družbeni procesi in strukture, prostorske spremembe pod vplivi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij; procesi planiranja in odločanja v zvezi z rabo redkih resursov (prostor, naravni viri); problematika racionalnosti v planiranju; oblikovanje okoljske zavesti in ekoloških družbenih gibanj. Na pedagoškem področju je kot asistent in docent sodeloval pri predmetih Prostorska sociologija in Teorije družbenega delovanja (planiranja). Sociologijo, predvsem prostorske in okoljske vidike, je predaval tudi na nekdanji FAGG in Oddelku za krajinsko arhitekturo BTF. V tem času je sodeloval tudi v številnih družbenih gibanjih, bil je predsednik društva ŠKU-Forum, kolumnist Mladine in član ožjega kolegija Odbora za človekove pravice.

Njegovo drugo obdobje je zaznamoval vstop v profesionalno politiko. Med leti 1994 in 2000 je bil minister za okolje in prostor, torej v času velikih sprememb na področju okoljske, naravovarstvene in prostorske politike ter zakonodaje. Med leti 2001 in 2004 je bil minister za informacijsko družbo. V to obdobje spada sprejem nove telekomunikacijske zakonodaje in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Veliko se je ukvarjal z vprašanjem informacijske in komunikacijske dostopnosti ter razvoja digitalnih vsebin. V letih od 2004 do 2011 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, od leta 2008 do 2011 pa tudi njegov predsednik.

Po upokojitvi se je ponovno v večji meri posvetil raziskovalnim temam s področja prostora, okolja in voda, ter jih nadgradil in obogatil s praktičnimi izkušnjami pri oblikovanju politik na teh področjih. V zadnjih letih se intenzivno ukvarja z družboslovnim raziskovanjem voda in z integracijo družboslovnih in naravoslovnih spoznanj v korpus znanja o vodah. Občasno še vedno predava v okviru podiplomskih programov. Napisal je tudi večje število člankov, znanstvenih razprav, objav v zbornikih, objavil pa je tudi dve knjižni deli s področja urbanizma in planiranja.

Aktivno sodeluje v Slovenskem sociološkem društvu, Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer je tudi član Upravnega odbora.

Nataša Uranjek

Nataša Uranjek, univ. dipl. inž. kem. inž., se je po zaključenem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani zaposlila v Komunalnem podjetju Velenje, kjer opravlja dela vodje službe za tehnologije in nadzor. Svojo profesionalno pot je začela na področju priprave in nadzora nad kakovostjo sistemske vode daljinskega ogrevanja in jo zatem nadaljevala na področju ravnanja z odpadki.

Trenutno se pretežno posveča področju priprave pitne vode in nadzora nad njeno kakovostjo ter procesom čiščenja odpadnih voda. Večino časa posveča strokovnemu preučevanju ter optimizaciji procesov na področju čiščenja odpadnih voda in anaerobni stabilizaciji biološkega blata. Na tem področju sodeluje tudi z različnimi raziskovalnimi ustanovami, med njimi zlasti s Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan in IOS.

Rok Babič

Rok Babič, univ.dipl.inž.vki., je diplomiral s področja odvajanja in rabe padavinskih voda v urbanih območjih na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in se zatem zaposlil kot procesni tehnolog na Centralni čistilni napravi Ljubljana. Svoje delo na tem področju usmerja predvsem v optimizacijo procesov s ciljem izboljšati učinkovitost čiščenja odpadnih voda ter zagotoviti trajnostno ravnanje z viri.

Udeležuje se številnih mednarodnih konferenc, kjer pridobiva dragocene izkušnje in znanje s področja čiščenja odpadnih voda ter se seznanja z najnovejšimi trendi in tehnologijami na tem področju. Kot soavtor strokovnih člankov si tvorno prizadeva k nadaljnjemu razvoju stroke.

Svoje znanje rad deli z otroki, mladino ter drugo zainteresirano javnostjo, ki obiskuje čistilno napravo.

Voda zanj predstavlja strokovni izziv in hkrati sprostitev v njenem trdnem in tekočem agregatnem stanju.

dr. Polona Pengal

Dr. Polona Pengal je po diplomi iz biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani nekaj časa delala kot laboratorijski asistent na Morski biološki postaji v Piranu. S študijem je nadaljevala tudi v času zaposlitve na Zavodu za ribištvo Slovenije med leti 2009 in 2015, kjer je vodila več projektov, med drugim je sodelovala pri monitoringu ribolovnih virov in pri biološkem vzorčenju prilova in zavržka skladno z DCF. Kot neodvisna strokovnjakinja je vrsto let sodelovala v delovni skupini Ocenjevanje stanja staležev rib (Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries v Rimu STECF) in svetovala glede ukrepov v ribištvu za zagotavljanje trajnostnega upravljanja z ribolovnimi staleži.

Leta 2015 sta s kolegom ustanovila profesionalno nevladno neprofitno organizacijo Zavod za ekološke in ihtiološke raziskave – REVIVO, kjer se je tudi zaposlila kot strokovna direktorica in vodja projektov.

Od leta 2016 je predstavnica Slovenije v Danube Sturgeon Task Force (DSTF) in od leta 2018 European Tracking Network (ETN).

Mentorira dodiplomske in podiplomske študente. Redno predava na različnih konferencah in delavnicah doma in po svetu ter objavlja strokovne in poljudno-znanstvene članke. Občasno kot zunanja predavateljica izvaja delavnice na IHE Delft (Nizozemska) o pomenu ohranjanja naravnih območij in biodiverzitete za zagotavljanje odpornosti na klimatske spremembe. V okviru projektov EVREKA I in II vodi razvoj serije terenskih delavnic za osnovne in srednje šole, preko katerih želijo mlade ozavestiti o pomenu in načinih ohranjanja vodnih ekosistemov. V letu 2018 je sodelovala tudi s FGG UL v projektu VORS, v okviru razpisa Po kreativni poti do znanja Univerze v Ljubljani, pri katerem je mentorirala študente pri raziskovanju vplivov pregrad in zagotavljanju prehodnosti za vodne organizme na reki Savi

V okviru dveh evropskih raziskovalnih projektov programa Obzorje 2020 (NAIAD in DRYvER) sodeluje z najboljšimi evropskimi strokovnjaki pri razvoju metod in orodij za trajnostno upravljanje z vodami, ter pridobljeno znanje in rešitve prenaša in aplicira v slovenskem prostoru.

dr. Brigita Jamnik

Dr. Brigita Jamnik, univ. dipl. kem., je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani diplomirala leta 1989. Na isti fakulteti je študij nadaljevala in v letu 1992 zaključila magistrski študij, leta 1995 pa je zagovarjala doktorsko disertacijo s področja fizikalne kemije.

Po zaposlitvi v JP Vodovod-Kanalizacija je spremenila področje dela, ki je zdaj usmerjeno v reševanje problemov, povezanih z okoljskimi vidiki upravljanja obeh komunalnih sistemov in zagotavljanjem skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. S svojim strokovnim delom je vplivala na prepoznavnost navedenih tem v splošni javnosti. V JP Vodovod-Kanalizacija vodi raziskovalno skupino. Vzpostavila je tesne stike z raziskovalnimi ustanovami in sodelovala pri slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih, ki so postali temelj strokovnim odločitvam podjetja. V obdobju 2008-2010 je vodila akreditiran kemijski laboratorij in v obdobju 2009-2012 mednarodni projekt INCOME, financiran iz evropskega finančnega mehanizma LIFE+. Trenutno se posveča problematiki varnosti oskrbe s pitno vodo in komunikacijskim projektom, katerih namen je dvig okoljevarstvene zavesti uporabnikov vode in ohranitev njihovega zaupanja. V obdobju 2010 – 2017 je vodila Upravni odbor Geološkega zavoda Slovenije.