Nataša Uranjek iz KP Velenje je v predstavitvi z naslovom »Obvladovanje naprave za pripravo pitne vode« predstavila izkušnje z napravo Grmov vrh, zgrajeno v okviru projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, sofinanciranega iz Kohezijskih skladov v finančni perspektivi 2007 – 2013 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture.
Poudarila je, da je izrednega pomena, da se pred odločitvijo za projekt priprave vode natančno preuči tehnologijo priprave pitne vode in dogovori nadzor nad učinkovitostjo posameznih faz procesa, ki naj se izvaja že med poskusnim obratovanjem. V primeru naprave za pripravo vode Grmov vrh je bila sprejeta odločitev o uporabi naprave, na kateri se v fazi predpriprave vode uporablja koagulacija s FeCl3 in flokulacija s polimerom, nato sledi adsorbcija na aktivnem oglju, filtracija na predfiltrih ter stopnja ultrafiltracije in dezinfekcija. Tehnične karakteristike iz projekta je moral izvajalec dokazati z meritvami. Operativni monitoring oziroma nadzor nad stanjem kritičnih kontrolnih točk ter vzdrževanje in kalibracija on-line naprav sta nujna za zagotavljanje ustreznega delovanja naprave in pravilnih meritev. V proces upravljanja naprave je treba čim prej vključiti osebje, ki bo z napravo upravljalo, pri čemer je treba izkoristiti tudi lastne potenciale, saj so lastna znanja in izkušnje dragoceni. Pri vodenju naprav za pripravo pitne vode je nujno sodelovanje več zaposlenih z različnimi znanji.
Istok Zorko iz Komunale Novo mesto je v predstavitvi z naslovom »Odprava motnosti na vodnih virih Komunale Novo mesto« predstavil zgodovinski razvoj mestnega vodovoda in poudaril, kako velika pridobitev za mesto, ki se je do nedavnega soočalo s pogostim ukrepom prekuhavanja vode, je izgradnja naprav za pripravo vode v vodarnah Jezero in Stopiče. Tehnologija je podobna uporabljeni tehnologiji v napravi Grmov vrh in zagotavlja tudi v času deževnih dogodkov, ko motnost surove vode naraste, praktično nespremenjene parametre pitne vode. V času poskusnega delovanja od septembra 2016 do danes v napravah ni bilo potrebno uporabiti faze predpriprave vode s koagulacijo in flokulacijo.
Marija Slavič iz JKP Dravograd je udeležencem delavnice v predstavitvi z naslovom »Ukrepi ob sumu okužbe s pitno vodo« predstavila, kako so se julija 2016 v podjetju soočili z omenjeno problematiko. Vzpostavili so izpopolnjen HACCP sistem, na osnovi katerega v primeru odstopanj ustrezno reagirajo. Poudarila je, da je izrednega pomena, da so odgovornosti osebja jasno določene in nadzorovane, da se redno spremlja stanje objektov, naprav in omrežja, da je pomembno, da je osebje izobraženo, informirano in se zaveda, da je voda živilo, ter da je za pravilne odločitve pomembno poznavanje sistemov. V podjetju so v začetku ob sumu okužbe s pitno vodo pogrešali učinkovitejšo strokovno podporo NIJZ in NLZOH.
Tanja Skitek in Jože Tomec iz JP VODOVOD-KANALIZACIJA sta pripravila predstavitev z naslovom »Obnove vodovodnih objektov – kaj smo se iz izkušenj naučili«, v kateri je Tanja Skitek poudarila, da je JP VO-KA pred odločitvami o izbiri materialov in pristopa k prenovi preverilo izkušnje doma in predvsem v tujini. Izkušnje nas učijo, da se morajo obnove izvajati na osnovi inženirskega pristopa, da je treba izdelati načrte za obnovo, se izogibati materialom, ki so se že izkazali za neustrezne in iskati primere dobrih praks tudi oziroma predvsem v tujini. Izvedbo in nadzor mora voditi usposobljena oseba naročnika in ne izvajalec. V zaključkih je ugotovila, da znanj s tega področja primanjkuje in da je izobraževanje nujen del procesa za varno oskrbo s pitno vodo.
V razpravi, ki je sledila predstavitvam, so udeleženci poudarili pomen lastnega znanja in izkušenj, kljub temu pa so izrazili začudenje nad neodzivnostjo in prepočasno reakcijo pristojnih institucij v izjemnih primerih, ko upravljavci vodovodov ostanejo brez zadostne zunanje strokovne pomoči. Ugotovitev še posebej čudi, ker imajo vsi slovenski upravljavci vodovodov sklenjene pogodbe z NLZOH. Upravljavcem se svetuje, da preverijo, ali so pogodbena določila dovolj jasno opredeljena.
Zastavljeno je bilo vprašanje o slovenskih izkušnjah z odstranjevanjem ostankov pesticidov z oksidacijo z ozoniranjem. Pilotni poskusi niso bili izvedeni. Nekatere slovenske izkušnje kažejo, da je metoda adsorbcije na aktivnem oglju za tovrstna onesnaževala učinkovita brez predhodne oksidacije. Tema je zanimiva za naslednja tovrstna srečanja.
Ponovno je bila izpostavljena tudi problematika izvajanja javnih naročil, ki upravljavcem vodovodov – kljub formalno ustreznim določbam zakonodaje – ne olajšuje izbora izvajalca, ki bi bil po načelu dobrega gospodarjenja sicer izbran. Komisiji za oskrbo s pitno vodo pri ZKG predlagamo, da se tej problematiki še nadalje posveti z namenom morebitne priprave predloga sprememb zakonodaje.
Zapis o vsebinah strokovne delavnice v CČN Šaleške doline pripravila ekipa UO Slovenskega društva za zaščito voda