Predstavitev predavateljev
Dan Podjed
Antropolog dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, področni strokovnjak v Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2010 je soustanovil Mrežo za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA) in jo vodil do leta 2018, zdaj pa ima v tej organizaciji funkcijo izvršnega svetovalca. Leta 2013 je zasnoval dogodek Why the World Needs Anthropologists, ki je postal osrednje evropsko stičišče aplikativne antropologije. Raziskovalno se posveča izoliranim ljudem in skupnostim v času trajne krize, razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju izdelkov in storitev po meri ljudi in okolja. Objavil je več knjig in zbornikov, Javna agencija za raziskovalno dejavnost je njegova dela dvakrat uvrstila med izjemne dosežke na področju znanosti, in sicer leta 2011 in 2021. Leta 2023 je prejel nagrado bob leta, ki jo podeljuje časnik Večer.
Pavel Gantar
Dr. Pavel Gantar je urbani sociolog, slovenski politik in publicist. Zaposlitev na Fakulteti za družbene vede, kjer se je ukvarjal s proučevanjem družbeno-prostorskih procesov in socialno-ekološkim raziskovanjem, je leta 1994 zamenjal za zaposlitev v izvršilni veji oblasti in v tretji slovenski vladi postal minister za okolje in prostor. Na tem položaju je ostal do leta 2000, leto pozneje pa prevzel vodenje takrat ustanovljenega ministrstva za informacijsko družbo. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, po volitvah leta 2008 pa za predsednika Državnega Zbora Republike Slovenije, katerega funkcijo je opravljal do leta 2011. Po upokojitvi se je ponovno v večji meri posvetil raziskovalnim temam s področja prostora, okolja in voda, ter jih nadgradil s praktičnimi izkušnjami pri oblikovanju politik na teh področjih. Občasno še vedno predava v okviru podiplomskih programov in je aktiven član upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda.
Sašo Petan
Dr. Sašo Petan je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani s področja hidrotehnike. Kot mladi raziskovalec se je na UL FGG posvetil pojavu erozije tal in erozivnosti padavin in pridobil naziv doktor znanosti s področja varstva okolja. V okviru hidrološke službe Agencije RS za okolje – ARSO že več kot desetletje deluje na področjih hidroloških analiz, modeliranja in napovedovanja in je vodja Sektorja za hidrološke analize in modeliranje.
Norbert Klicha
Dipl. inž. Norbert Klicha je diplomiral na University of Natural Resources and Life Sciences na Dunaju (BOKU) s področja vodarstva in okoljskega inženirstva. Od leta 2003 se je zaposlil na občinskem oddelku 31 mesta Dunaj (Wiener Wasser – MA), bolj znanem kot Dunajski vodovod (Wiener). Sprva je deloval na oddelku za načrtovanje in gradnjo, od leta 2023 pa je namestnik direktorja komunalnega oddelka.
Marija Zunabovič Pichler
Dr. Marija Zunabovič Pichler je diplomirala na University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna na Dunaju (BOKU) s področja prehrane in biotehnologije. Ima doktorat in podoktorat s področja higiene hrane in vode, od leta 2021 pa je vodja oddelka za kakovost vode na komunalnem oddelku Dunajskega vodovoda (Wiener Wasser – MA 31) in s svojim delom prispeva k zagotavljanju kakovosti vode od dežne kaplje do pipe.
Nataša Ravbar
Izr. prof. dr. Nataša Ravbar je višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in vodja nacionalnega programa Raziskovanje krasa. Na Univerzi v Novi Gorici je dokončala doktorski študijski program Krasoslovje, kjer zdaj tudi poučuje. Raziskovalno se ukvarja s pretakanjem voda na krasu, s časovno hidrološko spremenljivostjo in interakcijami površinske in podzemne vode na krasu. Proučuje tudi učinkovite načine varovanja kraških vodnih virov, na podlagi katerih je zasnovala metodologijo ocenjevanja ranljivosti in nevarnosti za onesnaženje kraških voda. V zadnjem času se precej ukvarja s časovno in prostorsko dinamiko poplav na krasu, določanjem vodnih zemljišč ter vplivi okoljskih sprememb na kraško hidrologijo. Opisane tematike proučuje v okviru mednarodnih in domačih raziskovalnih in aplikativnih projektov. Svoje raziskovalne rezultate redno objavlja v domačih in mednarodnih publikacijah in revijah.
Marjetica Tasič Bukovec
Marjetica (Meta) Tasič Bukovec je univerzitetna diplomirana inženirka rudarstva in geotehnologije. Nekaj let je službovala v Rudniku svinca in cinka v Mežici, kjer je delala na Oddelku za projektiranje in razvoj ter se ukvarjala z optimizacijo proizvodnje. Pred zaprtjem rudnika se je zaposlila na Občini Ravne na Koroškem kot ekologinja, nato svetovalka na področju komunalno-cestnega gospodarstva. Po razdelitvi občin je leta 1999 postala vodja Oddelka za komunalno cestno gospodarstvo, leta 2012 pa se je zaposlila na Javnem komunalnem podjetju Log, d. o. o., kot vodja tehničnih služb ter marca 2017 postala direktorica podjetja, ki ga uspešno vodi še danes. Je aktivna članica štaba Civilne zaščite Prevalje, daljši čas pa je bila tudi predsednica Odbojkarskega kluba Prevalje.
Pernille Ingildsen
Dr. Pernille Ingildsen je doktorica znanosti in deluje na področju čiščenja in nadzora odpadnih voda. Z več kot 30-letno kariero si je nabrala bogate izkušnje pri delu z javnimi podjetji, svetovalnimi in proizvodnimi podjetji, vse v vodnem sektorju. Dr. Pernille je kot vrhunska avtorica pomembno obogatila znanje svojega področja. Njena dela med drugim vključujejo Smart Water Utilities in Water Stewardship ter prihajajočo knjigo The Sustainable Project Manager. Trenutno sodeluje s podjetjem Hillerød Utility na Danskem, ki se odlikuje po hitrem prilagajanju spremembam in predanem prehodu k trajnosti. Njeno delo odraža njeno globoko predanost razvoju trajnostnih praks v celotnem vodnem sektorju.
Roman Kramer
Roman Kramer, univ. dipl. inž. gradb., se je po končanem študiju kot vodar zaposlil v VGP NIVO Celje, kjer se je kalil na različnih delovnih mestih in se izoblikoval v izkušenega vodarja. Ko so leta 1990 poplave zajele celotno porečje Savinje, je vodil sanacijo po vodni ujmi v Savinjski dolini. Leta 1999 se je zaposlil na VOKA Celje kot vodja izgradnje Čistilne naprave Celje. Zaradi uspešnega vodenja EU projektov je prevzel tudi koordiniranje zahtevnega ekološkega projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda Povodja Savinje, kjer je sodelovalo 15 občin. Leta 2020 je prevzel vodenje Direkcije Republike Slovenije za vode z namenom, da se vzpostavi učinkovito vodno gospodarstvo v Sloveniji in zagotovi zadostna sredstva za njegovo delovanje. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je zastavil projekte poplavne varnosti po vsej Sloveniji v vrednosti 310 mio EUR.
Pier Luigi Radavelli
Po zaključku izobraževanja s področja industrijske kemije se Pier Luigi Radavelli že več kot petindvajset let ukvarja z aplikacijami industrijskih plinov na področju procesov varovanja okolja. V okviru svojega dela je med drugim sodeloval pri načrtovanju nadgradenj več čistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode s sistemi na čisti kisik in ozon, tako za linije vode kot za linije blata. Že 16 let sodeluje z FAST (Federazione delle Associazioni Scientifiche e Tecniche – Federacija znanstvenih in tehničnih združenj Italije), kjer s svojimi bogatimi izkušnjami nastopa kot strokovnjak in predavatelj na področju uporabe čistega kisika v procesih čiščenja odpadnih vod.
Thibault Datry
Thibault Datry je raziskovalni direktor na področju ekohidrologije pri INRAE, Lyon, Francija. Njegove raziskave se osredotočajo na ekologijo in upravljanje rek, s posebnim poudarkom na presihajočih rekah. Njegovo glavno področje študija se nanaša na vodne ekosisteme v Franciji, izvaja pa tudi raziskave v ZDA, Novi Zelandiji in Boliviji, kjer aktivno sodeluje. Je član uredniškega odbora štirih mednarodnih revij s področja vodne ekologije, organiziral je dve specialni številki o sušenju, prvo knjigo o presihajočih rekah in več kot dvajset posebnih sekcij o ekologiji presihajočih rek na mednarodnih konferencah. Thibault Datry trenutno sousmerja mrežo 1000 presihajočih rek in koordinira evropski projekt DRYvER Horizon 2020 o učinkih podnebnih sprememb na rečna omrežja, ki so nagnjena k izsuševanju. Je del ekipe oddelka AQUA pri INRAE, ki se ukvarja z vprašanji biotske raznovrstnosti, in sovodi francoski nacionalni raziskovalni program vode OneWater.
Marijan Govedič
Marijan Govedič je univerzitetni diplomirani biolog ter avtor številnih strokovnih in znanstvenih objav, ki se večinoma dotikajo vodnega okolja. S strokovnimi objavami v domačem tisku in s številnimi predavanji poskuša osvetliti življenje ob naših rekah in v njih, ozaveščati o izginjanju vodnih habitatov, vplivu tujerodnih vrst in ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, v zadnjih letih pa tudi o vse pomembnejši temi – segrevanju naših rek. Izkušnje je pridobival v različnih projektih Centra za kartografijo favne in flore (CKFF), kjer je zaposlen od leta 2001. Trenutno se največ posveča delu pri projektu LIFE NarcIS: Naravovarstveni informacijski sistem (nosilec projekta ARSO), v katerem CKFF vodi delo na sklopih, ki se nanašajo na Katalog vrst in na zagotavljanje podatkov o vrstah ter s tem povezane modele, procese in kontrole kakovosti.
Lenart Štraut
Lenart Štaut je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal magistrski program Okoljska in fizična geografija ‒ uporabna geoinformatika. Za magistrsko delo je eno leto vzorčil fizikalne in kemijske elemente na 16 vzorčnih mestih na vodotokih v Zasavju. Delo je obsegalo jemanje vzorcev in njihovo analiziranje v laboratoriju. S podatki, ki so jih pridobili, imamo prvi vpogled v osnovno fizikalno-kemijsko stanje vodotokov v Zasavju. Od leta 2022 je zaposlen kot mladi raziskovalec na geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.