PREDAVATELJI

Dr. ALEŠ BIZJAK

Dr. Aleš Bizjak je zaposlen v upravi Direkcije Republike Slovenije za vode. Ima 15 let delovnih izkušenj v implementaciji vodne politike EU-ja na nacionalni, dvostranski in mednarodni ravni. Aktivno je vključen v izvajanje celostnega upravljanja voda v čezmejnih porečjih in povodjih kot član dvostranskih vodnogospodarskih teles ali kot ekspert za področje upravljanja in delitve vodnih virov. Je aktivni član ali sodelavec mednarodnih platform UNECE, UNEP, UfM, OECD, ICPDR in ISRBC in nacionalna kontaktna točka pri Vodni konvenciji UNECE. Na področju razvoja vodne diplomacije sodeluje z Globalnim visokim panelom za vodo in mir (Global High-Level Panel on Water and Peace). Aktiven je pri izdelavi participatornih konceptov, prijav in izvajanj projektov, sofinanciranih iz programov EU-ja, ter pri praktičnih aplikacijah projektnih rešitev celostnega upravljanja voda na terenu. Do sedaj je projektno deloval v več kot dvajsetih državah. Na Visoki šoli za trajnostni razvoj v Kranju je bil izvoljen na mesto visokošolskega učitelja docenta za področje Upravljanje in načrtovanje voda.

Dr. ANDREJA SUŠNIK

Dr. Andreja Sušnik je od leta 2007 vodja Oddelka za agrometeorološke analize na Uradu za meteorologijo in hidrologijo Agencije Republike Slovenije za okolje, njeno profesionalno delo je bilo ves čas močno povezano s področjem agrometeorologije, od leta 2006 pa aktivno sodeluje v Centru za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi (Drought Management Center for south-eastern Europe). Ukvarja se z razvojem novih metod spremljanja suše in prilagajanja nanjo. Leta 2009 je pridobila tudi naziv višje predavateljice na Univerzi v Novi Gorici. V obdobju od 2000 do 2015 je kot ekspertna članica ali članica upravnih odborov sodelovala kot predstavnica za Slovenijo pri številnih akcijah evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav. Je avtorica več sto poljudnih in strokovnih člankov, publikacij v domači in tuji bibliografiji. Poleg pisne bibliografije je veliko javno nastopala in ozaveščala splošno in strokovno javnost o vplivu podnebja in podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo.

Dr. POLONA PENGAL

Dr. Polona Pengal je svojo profesionalno pot začela na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je sodelovala v ihtioloških raziskavah in monitoringih tako na oddelku za sladkovodno kot morsko ribištvo. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za morsko ribištvo, kjer je prevzemala različne naloge, od vzorčenja prilova in zavržka v okviru CFP-ja ter Nacionalnega monitoringa ribolovnih virov do zastopanja Slovenije v mednarodnih delovnih skupinah in telesih ter mentoriranja študentov na izmenjavi. Ob delu je nadaljevala študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2013 doktorirala na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v portoroškem ribolovnem rezervatu.
V želji po novih izzivih in širših možnostih delovanja je leta 2015 s kolegom ustanovila neprofitno nevladno organizacijo Zavod REVIVO, v kateri je trenutno zaposlena kot strokovna direktorica in je odgovorna za razvoj in vodenje projektov.

Dr. GORAZD URBANIČ

Izr. prof. dr. Gorazd Urbanič je znanstveni svetnik na Inštitutu za vode Republike Slovenije in od leta 2016 vodja Centra za raziskovalno dejavnost. Na Univerzi v Ljubljani je bil leta 2016 izvoljen v naziv izredni profesor za področje ekologije. Kot visokošolski učitelj sodeluje pri izvedbi interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Bioznanosti. Na Visoki šoli na Ptuju v okviru študija Bionika v tehniki predava predmeta biologija in bionika in napredna biologija.
Zanima ga predvsem bioindikacija oz. kako uporabit združbe vodnih organizmov za vrednotenje stanja voda in upravljanje voda. Ukvarja se z razvojem metod vrednotenja ekološkega stanja in trajnostnega upravljanja voda, pri čemer je razvil številne metode, ki se rutinsko uporabljajo pri monitoringu stanja voda. Vključen je bil v primerjavo (interkalibracijo) bioloških metod vrednotenja ekološkega stanja na ravni Evropske unije. Še posebej ga zanimajo povezave med obremenitvami in združbami vodnih organizmov in njihova uporaba za trajnostno rabo voda. Razumevanje odzivov vodnih organizmov na obremenitve lahko pomembno pripomore k ustreznemu upravljanju in ohranjanju vodnih ekosistemov v svetu globalnih sprememb.

Prof. dr. NORBERT DICHTL

Dr. Norbert Dichtl je študiral gradbeništvo na Tehniški univerzi v Darmstadtu, z delom pa pričel kot raziskovalni asistent sanitarnega inženirstva na Tehniški univerzi v Munichu in Univerzi Bochum. Doktorsko tezo je zagovarjal leta 1984 na temo stabilizacije blata. Med leti 1985-1995 je bil direktor podjetja Sewage Equipment and Energy Utilization Co. Ltd. (GKE mbH) v Bochumu in Gladbecku. Od leta 1994 je profesor in vodja Inštituta za sanitarno in okoljsko inženirstvo na Tehniški univerzi Braunschweig, med 1998-2000 je bil dekan Fakultete za gradbeništvo, od 2006 do 2008 pa podpredsednik za infrastrukturna vprašanja na Tehniški univerzi Braunschweig. Je aktiven član nemškega združenja za vodo, odpadne vode in odpadke (DWA) na področjih bioplina, obdelave blata, mednarodnega sodelovanja in izobraževanja, od leta 2013 predsednik glavnega komiteja DWA za blato in trdne odpadke, član nemškega svetovalnega odbora skladov za blata iz čistilnih naprav, član mednarodnega vodnega združenja (IWA) in pridruženi član ameriškega združenja za gradbeništvo (ASCE). Ukvarja se z raziskovanjem anaerobne obdelave blata, sušenja in razgradnje blata, proizvodnje bioplina in njegove ponovne uporabe, recikliranja in odlaganja blat čistilnih naprav, obnove hranil in energije iz blat čistilnih naprav, problemi trajnostne zaščite okolja in onesnaževanja s plastiko v vodnih sistemih.

VESNA MISLEJ

Vesna Mislej, zaposlena v JP VODOVOD-KANALIZACIJA, d. o. o., je diplomirala leta 1984 na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ves čas svoje kariere se ukvarja s problematiko varstva okolja. Do leta 2007 je delala na področju preskušanja pitne vode, odpadne vode in odvečnega blata, pri čemer je pridobila mnogo izkušenj glede obvladovanja sistema kakovosti v skladu s tehničnim standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Kot operaterka – procesna tehnologinja na Centralni čistilni napravi Ljubljana ima bogate izkušnje z vodenjem procesa biološkega čiščenja odpadne komunalne vode in obdelave odvečnega blata. Aktivno je sodelovala na številnih konferencah s področja ravnanja z odvečnim blatom. Trenutno se v okviru dejavnosti JP VODOVOD-KANALIZACIJA, d. o. o., in v sodelovanju s strokovnjaki z Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta, Zavoda za gradbeništvo in Inštituta za celulozo in papir intenzivno posveča problematiki energijske in snovne izrabe peletiziranega odvečnega blata.

Dr. GREGOR D. ZUPANČIČ

Prof. dr. Gregor D. Zupančič je leta 1996 diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru na smeri Energetika in procesno strojništvo. Po diplomi je bil projektant strojnih inštalacij v podjetju Miometal in programer v podjetju Biromatic. Leta 1999 se je kot mladi raziskovalec na Kemijskem inštitutu Ljubljana začel ukvarjati z raziskavami na področju proizvodnje bioplina in čiščenja odpadnih voda. Leta 2002 je doktoriral na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. Do leta 2010 je deloval kot razvojno-raziskovalni sodelavec na Kemijskem inštitutu, nekaj časa tudi kot namestnik vodje Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo, kjer je opravil nekaj vrhunskih aplikativnih raziskav, ki so bile objavljene v najboljših revijah s tega področja. V obdobju 2011–2014 je deloval v podjetju Inštitut za okoljevarstvo in senzorje v Mariboru kot vodja oddelka za raziskave in razvoj na področju obnovljivih virov in tehnologij. Leta 2015 je s takratnimi sodelavci na projektu Predelava pivskih tropin v bioplin sodeloval pri ustanovitvi spin-off podjetja Croteh, d. o. o., v Zagrebu, kjer deluje še danes kot vodja oddelka za raziskave in razvoj. Njegova glavna področja dela so pridobivanje bioplina – obnovljive energije iz lignoceluloznih substratov, organskih gošč, obdelave gošč in blata iz čistilnih naprav, odpadkov, procesi čiščenja odpadnih voda, preučevanje, konstruiranje in optimiranje bioenergijskih procesov in pridobivanje obnovljive energije. Hkrati je habilitiran kot izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici za področje varstva okolja.

Prof. GIORGIO MANNINA

Giorgio Mannina je profesor sanitarnega in okoljskega inženirstva na Šoli za politehniko palermske univerze. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na napredne tehnologije obdelave odpadnih vod (MBR, MBBR, hibridni procesi, IFAS, sistemi z granulami ipd.), procese BNR, matematično modeliranje in kakovost vode v povezavi z urbanimi sistemi odvajanja vod. Je avtor več kot 250 člankov in urednik treh knjig o napredni obdelavi odpadnih vod, matematičnem modeliranju in urbanem odvajanju. Kot urednik, sodelujoči urednik oz. gostujoči urednik sodeluje pri več strokovnih revijah: Journal of Hydrology, Journal of Environmental Management, Water Science and Technology, Water Supply, Environmental Engineering itd. Vodi skupino za modeliranje in nadzor membranskih bioreaktorjev pri mednarodnem vodnem združenju (IWA), trenutno pa je Fulbrightov raziskovalni sodelavec na Univerzi Columbia. Predsedoval je mednarodnim konferencam, seminarjem in tečajem pod okriljem IWA.

 

Dr. UROŠ KRAJNC

Dr. Uroš Krajnc je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) v Ljubljani. Na isti fakulteti je magistriral leta 1989 in leta 1994 doktoriral s temo Evtrofikacija voda v luči zaščite in gospodarjenja z vodnim bogastvom Slovenije.
V obdobju od 1982–1990 je delal na Komunalnem inženiringu Maribor, leta 1989 pa sta skupaj z Željkom Blažeko ustanovila Institut za ekološki inženiring Maribor, kjer je delal do upokojitve. Njegovo delo je bilo usmerjeno v vodenje projektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter zaščito kakovosti površinskih in podzemnih voda. Za mesto Maribor je pripravil generalno rešitev kanalizacije in sodeloval kot tehnični svetovalec občine pri načrtovanju in izgradnji Centralne čistilne naprave Maribor. V zadnjih desetletjih je bilo njegovo delo usmerjeno k pridobivanju sredstev Evropske unije za okoljske projekte s področja oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki, čiščenja in zbiranja odpadnih voda in k nadzoru izgradnje omenjene infrastrukture in objektov. Kot predavatelj je bil dolgo časa aktiven na Gradbeni fakulteti Univerze v Mariboru kot asistent za predmete hidravlika, vodovod in kanalizacija, na koncu pa kot docent za predmet hidrotehnični objekti.
Njegova bibliografija obsega več izvirnih znanstvenih člankov, strokovnih člankov, poljudnih člankov, objavljenih znanstvenih prispevkov in objavljenih strokovnih prispevkov na konferenci. Je član številnih strokovnih združenj v Sloveniji, leta 2009 pa je postal inženir leta DIT Maribor.

Dr. MARJETKA LEVSTEK

Dr. Marjetka Levstek se je takoj po opravljeni diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlila na Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik, kjer je leta 2010 prevzela dela in naloge vodje laboratorija. V svoji 20-letni karieri je poleg rednega laboratorijskega dela intenzivno sodelovala pri procesih čiščenja na čistilni napravi ter pri številnih razvojnih in raziskovalnih nalogah na področju čiščenja odpadnih voda tako doma kot v tujini. Specializirala se je predvsem na izboljšanje in optimizacijo delovanja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ter standardizacijo in pridobivanje dovoljenj. Je avtorica strokovnih člankov, vodi strokovna usposabljanja za operaterje čistilnih naprav, izvaja strokovno svetovanje na terenu in je delovna mentorica številnim diplomskim in magistrskim študentom. Leta 2014 je prevzela vodenje Slovenskega društva za zaščito voda in se v okviru SIST-a pridružila evropski standardizacijski skupini za prenovo standardov za čistilne naprave velikosti nad 50 oseb.

Dr. MIHAEL BRENČIČ

Izr. prof. dr. Mihael Brenčič je predstojnik Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani. Deluje na področju hidrogeologije, kot dolgoletni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije se je veliko ukvarjal z zaščito podzemne vode pred negativnimi okoljskimi vplivi. Kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi slovenskega avtocestnega križa in pri vrsti drugih infrastrukturnih objektov. Preučuje tudi razmerje med podzemno vodo in nekaterimi vidiki podnebnih sprememb.