Spoštovani!
Spremembe v vodnem krogu, intenzivni padavinski dogodki, poplave, pa tudi suše. Degradirane površine, naraščajoče število prebivalcev v mestih, vpliv urbane rabe prostora in kmetijske dejavnosti na okolje in uresničljivi ukrepi za izboljšanje stanja. Vplivi na zdravje prebivalcev, učinkovito gospodarjenje s komunalno infrastrukturo, raba virov, strožje zakonodajne zahteve pri odvajanju in čiščenju odpadne vode, nove tehnologije pri čiščenju odpadne in pripravi pitne vode. To so le nekatere od tem, s katerimi se ukvarjajo strokovnjaki na področju zaščite voda.
Na letošnjem že 23. simpoziju Vodni dnevi 2017 so udeleženci razmišljali o stanju v družbi in vodnem okolju, izpostavili izzive ter priložnosti, ki se ponujajo, a hkrati zahtevajo naše skupno delovanje. Voda je vir življenja. Kljub temu da je Slovenija vodnata dežela, je voda količinsko in kakovostno ranljiv naravni vir. Voda v času pomanjkanja je kot najčistejši diamant: njena vrednost je neprecenljiva. V slovenskem prostoru si pristojnosti za vodo delijo številne institucije in nemalokrat imamo vtis, da celostnega pogleda na upravljanje vode in njeno zaščito nimamo. Sistem zaščite slovenskih voda ne deluje dovolj dobro tudi zato, ker deležniki sledijo le parcialnim interesom, ni pa širšega iskanja rešitev, sprejemljivih za več strani. Zapis pravice do vode v Ustavi RS ni nikakršno jamstvo za zaščito. Vsak poseg v prostor mora predstavljati uravnoteženo odločitev deležnikov. Le tako bomo v skladu z Vizijo Slovenije 2050 v sozvočju z okoljem in s časom dosegli raven kakovostnega življenja.
Hvala vsem, ki vam ni vseeno. Vsem, ki vidite izzive in gradite ter izkoriščate priložnosti za izboljšanje stanja naših voda.
Slovensko društvo za zaščito voda
dr. Marjetka Levstek
predsednica