Predstavitev predavateljev

Miha Pavšek

Miha Pavšek, mag. geografije in diplomirani etnolog, je raziskovalec na ZRC SAZU, Geografskem inštitutu Antona Melika. Njegova raziskovalna področja so podnebne in vremenske spremembe (v okviru teh še posebej spremljanje ledenikov pod Triglavom in Skuto), naravne nesreče, klimatogeografija, zemljepisna imena, regionalna geografija, geografska interpretacija pokrajinskih fotografij in naravna dediščina. Je avtor številnih strokovnih in poljudnih prispevkov. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin, redni predavatelj v Izobraževalnem centru URSZR in na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, ter občasni predavatelj na Fakulteti za šport UL. Svoje strokovno znanje o snežnih plazovih in naravnih nesrečah ter vremenu deli kot član več komisij in odborov. Je tudi član dveh uredniških odborov, in sicer najstarejše slovenske, neprekinjeno izhajajoče revije Planinski vestnik in stanovskega Geografskega obzornika, ter prostovoljni planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje pri Planinski zvezi Slovenije.

Matevž Lenarčič

Matevž Lenarčič je izkušen letalec na dolge razdalje, s preko 4600 urami letenja na različnih enomotornih letalih. Ima licenco zasebnega pilota z ratingom za nočno in instrumentalno letenje ter licenco pilota ultralahkega letala. Je diplomirani biolog, ki je delal na Zavodu za varovanje narave v Celju kot konzervator za naravno dediščino. Plezal je na Grenlandiji, v Himalaji je stal na vrhu osemtisočaka Broad Peak, v Patagoniji pa na vrhovih Cerro Torre in Fitz Roy.

Je avtor 13 knjig o naravi, fotografiji, plezanju in letenju, med katerimi so nekatere nagrajene in prevedene v več jezikov. Je tudi ustanovitelj in direktor družbe Aerovizija, specializrane za aerofotografijo. Je osrednji protagonist raziskovalnega projekta GreenLightWorldFlight (GLWF), ki od leta 2012 zbira podatke o globalnem onesnaženju atmosfere s trdnimi delci, ki močno vplivajo tudi na taljenje ledenikov.

Mihael J. Toman

Biolog, ekolog ter upokojeni in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Petnajst let je delal na Kemijskem inštitutu. Njegova raziskovalna področja obsegajo biološko čiščenje z aktivnim blatom, monitoring rek in jezer ter biološke metode vrednotenja kakovostnega stanja rek. Predaval je različne ekološke predmete na Biotehniški fakulteti (Oddelek za biologijo in Oddelek za krajinsko arhitekturo) ter na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Več let je raziskoval na Univerzi v Københavnu in v Freshwater Biological Labs v Hillerødu na Danskem. Na Biotehniški fakulteti je ustanovil Skupino za limnologijo, ki jo je vodil do upokojitve leta 2023.

Njegova bibliografija obsega 450 bibliografskih enot, predvsem s področja ekologije in varstva okolja. Bil je mentor 15 doktorandom, 16 magistrandom in več kot 100 diplomantom. V mednarodnih revijah je objavil več kot 40 izvirnih znanstvenih člankov z IF, njegova dela pa imajo več kot 200 citatov. Predaval je na približno 100 kongresih doma in po svetu ter bil gostujoči profesor na KazNAU Univerzi v Almatyju.

Je podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, član ekoloških društev doma in v tujini ter član različnih komisij. Prav tako je član Sveta za vode pri Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), Društva biologov Slovenije (DBS), Prirodoslovnega društva Slovenije (PDS) ter sveta Triglavskega narodnega parka (TNP). Je tudi član uredniškega odbora revij National Geographic in Proteus.

Napisal je učbenik Ekologija z varstvom okolja, skripta za študente Varstvo celinskih voda ter delovni priročnik za dijake Spoznajmo naše vode.

Tanja Miškova

Veleposlanica Tanja Miškova je posebna odposlanka za vodno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. V svoji diplomatski karieri je bila direktorica za multilateralne zadeve in razvojno sodelovanje, vodja Sektorja za nove izzive, veleposlanica v Egiptu (nerezidenčno še v Jordaniji, Kraljevini Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Kuvajtu in Omanu), diplomatska svetovalka predsednika republike in namestnica veleposlanika v Izraelu. Pri sedanjem delu se osredotoča na prednostna področja slovenske vodne diplomacije: 1. povezava med vodo in mirom, 2. čezmejno vodno sodelovanje ter 3. povezava med vodo in podnebnimi spremembami.

Nataša Atanasova

Izr. prof. dr. Nataša Atanasova je predstojnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Strokovno in raziskovalno pokriva področja zdravstvene hidrotehnike in zaščite voda. V zadnjih letih se predvsem ukvarja z vpeljavo modro-zelene infrastrukture za obvladovanje padavinske vode ter razvojem in implementacijo sonaravnih rešitev za umeščanje vode v krožno gospodarstvo.
Doktorirala je leta 2006 na UL FGG, svojo raziskovalno in strokovno kariero pa gradila tako na UL FGG kot tudi v tujini, med drugim na Univerzi v Algarve (Portugalska), Imperial College London (ZK) in Univerzi v Gironi (Španija), kjer je gostovala kot Marie Curie raziskovalka s projektom na temo ponovne uporabe vode v turizmu. Danes je poleg rednega dela na UL FGG tudi gostujoča predavateljica na Univerzi v Gironi in na ‘Zurich University for Applied Sciences’ (Švica). Njeno delo vključuje tudi vodenje mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih in aplikativnih projektov, strokovno delo v odborih UL in UL FGG ter uredniško in recenzentsko delo v znanstvenih revijah.

Andrej Lukšič

Izr. prof. dr. Andrej Lukšič je predavatelj na Fakulteti za družbene vede; na programu Politologija – študija politik in države je nosilec treh predmetov, na Interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu Humanistika in družboslovje je skrbnik področja Politologija in nosilec Doktorskega seminarja I., v okviru Doktorskega študija varstva okolja na Univerzi v Ljubljani pa je od leta 2000 nosilec predmeta Politična ekologija. Od leta 2018 je soorganizator Mednarodne poletne šole politične ekologije in pedagoški mentor pri študentskih projektih, ki so vezani na cilje trajnostnega razvoja. Pri Inštitutu ČKZ je iniciral zbirko OIKOS in postal njen urednik; je tudi soprevajalec 10 izdanih teoretskih knjig s področja politične ekologije in sourednik več zbornikov znanstvenih tekstov študentov in predavateljev, ki so se aktivno udeležili Mednarodne politične šole politične ekologije. Poleg tega je od leta 1993 direktor Inštituta za ekologijo (okoljska nevladna organizacija). Raziskovalno se predvsem ukvarja s področjem kritične politične ekologije, deliberativno demokracijo in demokratično uporabo IKT v političnem prostoru ter rizičnimi tehnologijami. Vodil je številne interdisciplinarne projekte v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (IJS), JP VOKA-SNAGA, Centrom za nevladne organizacije (CNVOS), Focusom, REC-om, Zavodom Revivo ipd. ter različnimi ministrstvi Vlade RS.