DR. METKA GORIŠEK
Dr. Metka Gorišek je pridobila naziv doktorica tehničnih znanosti na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Danski kraljevi univerzi – Fakulteti za varstvo okolja. Svojo poklicno pot je začela na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, nadaljevala v Dravskih elektrarnah v Republiki Avstriji in na Združenih narodih kot Nacionalni koordinator Donavske konvencije za Republiko Slovenijo na Ministrstvu za okolje in prostor. Leta 1996 se je zaposlila na Ministrstvu za okolje in prostor kot državna podsekretarka, kjer je med drugim vodila večje projekte odvajanja in čiščenja vodá, oskrbe s pitno vodo ter centrov za ravnanje z odpadki. Svojo poklicno pot je nadaljevala v kabinetu Ministrstva za gospodarstvo kot vodja projektov gospodarskih središč Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2013 in nato kot direktorica Inštituta za prostorski razvoj ter vodja inženiringa projektov za LIN, d.d. Pozneje je bila zaposlena na Inštitutu za vode Republike Slovenije, ki ga je dve leti tudi vodila kot vršilka dolžnosti direktorice, in v Energetiki Ljubljana, d.o.o., zdaj pa je državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor.
DR. BENOÎT TERRIER
Dr. Benoît Terrier iz francoske agencije Agence de l’éau Rhône Méditerranée Corse ima več kot šestnajstletne izkušnje s področja upravljanja porečij. Z delom je začel v Veliki Britaniji kot svetovalec, pet let je bil zaposlen v nizozemskem podjetju Haskoning DHV, kjer je izdeloval protipoplavne načrte in projekte obnavljanja rek. Doktoriral je na Univerzi Loughborough ter osemnajst mesecev delal v skupini za hidrologijo in hidravlično modeliranje francoskega inštituta Irstea iz Lyona. Zdaj je projektni vodja agencije Agence de l’éau Rhône Méditerranée Corse, kjer dela kot hidromorfolog pri obnovah rek in integriranem upravljanju porečij. Vključen je tako v lokalne projekte kot tudi regionalne in evropske pri uvajanju vodne direktive.
DR. UROŠ KRAJNC
Dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad., je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer je leta 1994 doktoriral na temo »Evtrofikacija voda v luči zaščite in gospodarjenja z vodnim bogastvom Slovenije«. Delal je na Komunalnem inženiringu Maribor in leta 1989 soustanovil Institut za ekološki inženiring Maribor, kjer je delal do upokojitve. Njegovo delo je bilo usmerjeno v vodenje projektov za zbiranje in čiščenje odpadnih vodá ter zaščito kakovosti površinskih in podzemnih vodá. Izdelal je celovito rešitev kanalizacije mesta Maribor ter sodeloval kot tehnični svetovalec občine pri načrtovanju in izgradnji Centralne čistilne naprave Maribor. V zadnjih desetletjih je bilo njegovo delo usmerjeno k pridobivanju sredstev Evropske unije v Sloveniji in Hrvaški za okoljske projekte s področij oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki, čiščenja in zbiranja odpadnih vodá ter k nadzorom izgradnje omenjene infrastrukture in objektov. Že skoraj dvajset let se ukvarja s problematiko oskrbe s pitno vodo slovenske Obale. Kot predavatelj je bil dolgo aktiven na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, bil je tudi asistent pri predmetih Hidravlika ter Vodovod in kanalizacija, na koncu pa docent za predmet Hidrotehnični objekti. Leta 2009 je bil razglašen za »Inženirja leta« Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor.
OLIVER SCHMOLL
Oliver Schmoll vodi program za vode in podnebje pri evropskem centru Svetovne zdravstvene organizacije za okolje in zdravje v Bonnu. Njegovo področje pokriva oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter higieno kot tudi z zdravjem povezane vidike prilagajanja na podnebne spremembe. Deluje tudi kot sotajnik Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo/Svetovne zdravstvene organizacije pri protokolu o vodi in zdravju. Po izobrazbi je okoljski inženir, za Svetovno zdravstveno organizacijo pa dela od leta 2013. Pred tem je bil trinajst let zaposlen pri nemški agenciji za okolje, kjer je nadzoroval delo, povezano z zakonodajo s področja kakovosti pitne vode, upravljanjem in nadzorom tako na državni kot tudi mednarodni ravni.
DOC. DR. MOJCA JEVŠNIK
Doc. dr. Mojca Jevšnik je študirala na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, Oddelek za sanitarno inženirstvo, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pa je zaključila doktorat s področja živilstva. V letu 2002 je bila imenovana kot presojevalka standarda ISO 9001 in v 2003 kot presojevalka sistema HACCP pri certifikacijski hiši TÜV SÜD Management Service. V letu 2003 si je pridobila naziv vodilne presojevalke sistema HACCP pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje. Med drugim je tudi notranja presojevalka sistemov kakovosti IFS in ISO 22000. Bila je predstojnica Oddelka za sanitarno inženirstvo, zdaj je članica senata Zdravstvene fakultete. Je docentka za področje sanitarnega inženirstva, predavateljica in nosilka predmetov na dodiplomskem študijskem programu (Osnove higiene in etika, Higiena objektov in procesov), sonosilka predmetov Komunalna higiena, Tehnologija in varnost živil, Dobre prakse v živilski verigi ter sonosilka pri podiplomskih predmetih Novi trendi v SI in Metode vzorčenja. Raziskuje na področju higiene objektov in procesov ter varnosti in kakovosti živil v različnih stopnjah živilske verige. Vodi laboratorij za higieno objektov in procesov. Je aktivna članica Zbornice sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije ter Inštituta za sanitarno inženirstvo. Zaseda tudi mesto predsednice Certifikacijskega odbora TÜV SÜD Sava, d.o.o.
DR. ANDREJ ŠARC
Dr. Andrej Šarc je leta 2008 diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Službeno pot je začel kot projektant strojnih inštalacij v IMP projektivnem biroju, d.d. Od leta 2010 je sodelavec v vzdrževalni službi Onkološkega inštituta v Ljubljani. Sodeloval je pri analizah stanja obstoječega vodovodnega sistema, pozneje je bil sodelavec v skupini za pripravo projektne naloge za sanacijo vodovoda, pregled načrtov sanacije in usklajevanje nemotenega poteka sanacije vodovoda s strani Onkološkega inštituta Ljubljana. Po izgradnji novega vodovodnega sistema je aktivno vpet v njegovo vzdrževanje in sodeluje pri analizah stanja vode. Je tudi redni član komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ob analizi stanja tedanjega vodovodnega sistema in pri snovanju novega vodovodnega sistema se mu je s skupino kolegov s Fakultete za strojništvo porodila tudi ideja, katere cilj je bil konstantno zagotavljati ustrezno mikrobiološko kakovost vode. V letu 2016 je doktoriral na Fakulteti za strojništvo na temo »Odstranjevanje bakterije Legionella pneumophila s pomočjo hidrodinamske kavitacije«.
DR. PAVEL GANTAR
Dr. Pavel Gantar je urbani sociolog, slovenski politik in publicist. Diplomiral je iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, magistriral je z nalogo o vlogi urbane sociologije v procesu urbanističnega planiranja in v Zagrebu doktoriral s Sociološko kritiko teorij planiranja. Mesto raziskovalca na fakulteti za družbene vede, kjer se je ukvarjal s proučevanjem družbeno-prostorskih procesov in socialno-ekološkim raziskovanjem, je leta 1994 zamenjal za zaposlitev v izvršilni veji oblasti in v tretji slovenski vladi postal minister za okolje in prostor. Na tem položaju je ostal do leta 2000, leto pozneje pa prevzel vodenje takrat ustanovljenega ministrstva za informacijsko družbo. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, po volitvah leta 2008 pa za predsednika Državnega Zbora Republike Slovenije, katerega funkcijo je opravljal do leta 2011. Danes je upokojeni visokošolski učitelj in se še naprej ukvarja s sociologijo prostora in okoljsko sociologijo ter sodeluje na strokovnih posvetih in konferencah.
DR. BERNHARD WETT
Dr. Bernhard Wett izhaja iz gradbene stroke. Več let raziskuje in predava na Univerzi v Innsbrucku (habilitacija leta 2005). Sodeluje v različnih delovnih skupinah, kot so avstrijsko združenje za ravnanje z vodami in odpadki (ÖWAV), nemško združenje za vode, odpadne vode in odpadke (DWA), evropsko sodelovanje znanosti in tehnologije (EU-COST) ter mednarodno združenje za vode (IWA). Njegove raziskave so usmerjene v odpadne vode z visoko koncentracijo dušika, anaerobno presnovo in energetsko optimizacijo, iz njih pa izhajajo patenti, kot je proces za obdelavo odpadne vode DEMON. Napisal je že več kot 200 prispevkov za publikacije in mednarodne konference. Kot generalni direktor podjetja ARAconsult je sodeloval pri svetovalnih projektih v več kot petdesetih državah. Prejel je več nagrad za svoje raziskave, med njimi veliko nagrado Ameriške akademije okoljskih inženirjev in znanstvenikov v letih 2012, 2013 in 2014. Zadnja leta se ukvarja z razvojem, standardizacijo in pospeševanjem distribucije tehnologij, kot so inDENSE, DEMON, TripleA in Biocos.
DR. MARJETKA LEVSTEK
Dr. Marjetka Levstek, univ. dipl. inž. kem. inž., se je takoj po opravljeni diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo zaposlila na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, kjer je leta 2010 prevzela dela in naloge vodje laboratorija. Od samega začetka svoje zaposlitve aktivno sodeluje pri vodenju, optimizaciji in nadgradnji različnih postopkov čiščenja odpadne vode. Vodi laboratorij in razvojno-raziskovalne projekte na področjih obdelave odpadne vode. Poleg tega izvaja izobraževanje vzdrževalcev čistilnih naprav in svetovanje na različnih področjih čiščenja odpadne vode, kot je obratovanje komunalnih in industrijskih čistilnih naprav. Že od malih nog je velika ljubiteljica in zaveznica voda in to svojo energijo usmerja tudi v vodenje Slovenskega društva za zaščito voda, katere predsedstvo je prevzela v letu 2014.
DR. MANCA KOVAČ VIRŠEK
Dr. Manca Kovač Viršek je biologinja, ki je doktorirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na študijskem programu Biomedicina, smer Genetika. Njena začetna raziskovalna pot je obsegala raziskave na področju genetike mikroorganizmov. Od leta 2014 je kot vodja laboratorija zaposlena na Inštitutu za vode Republike Slovenije (IzVRS), kjer je vzpostavila laboratorij za analize mikroplastike. V okviru mednarodnega projekta DeFishGear je vodila razvoj metodologije za preučevanje onesnaženja z mikroplastiko na morju za celoten Jadran. Delala je na razvoju in nadgradnji metod za analize mikroplastike v okviru izvajanja pilotnih monitoringov mikroodpadkov za Ministrstvo za okolje in prostor. Njene raziskave obsegajo analize mikroplastike v najrazličnejših vzorcih, kot so vodni rečni in morski vzorci ter vzorci čistilnih naprav, sedimentov, organizmov. Prizadeva si za standardizacijo postopkov pri analizah mikroplastike in sodeluje v mednarodni tehnični skupini za morske odpadke. Raziskovalno se ukvarja tudi z raziskavami mikroorganizmov, živečih na mikroplastiki. Rezultate raziskav strokovni in širši javnosti predstavlja na mednarodnih konferencah kot tudi v izobraževalnih radijskih in televizijskih oddajah.
KATARINA BAČNIK
Katarina Bačnik je mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki preučuje viruse v različnih vodnih vzorcih. Na inštitutu se že vrsto let ukvarjajo z virusi v različnih vodnih vzorcih, trenutno z odkrivanjem novega koronavirusa v odpadni vodi. Sicer pa v odpadnih vodah sledijo prisotnosti rastlinskih patogenih virusov in njihovi infektivnosti. S tehnologijo koncentriranja virusov s pomočjo pametnih filtrov ter z visokozmogljivim sekvenciranjem zasledujejo genome virusov, drugih mikrobov in višjih organizmov v vodi.
DOC. DR. MATJAŽ GLAVAN
Doc. dr. Matjaž Glavan je docent za okoljsko načrtovanje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Katedri za agrometeorologijo, urejanje kmetijskih zemljišč in ekonomiko ter razvoj podeželja. Njegovo glavno področje dela so celostno upravljanje z vodnimi viri v kmetijstvu in geografski informacijski sistemi (GIS) v kmetijstvu. Trenutno se raziskovalno posveča okoljskemu načrtovanju in oceni ter modeliranju prostorskih, ekonomskih in okoljskih učinkov različnih zemljiških, kmetijskih in okoljskih politik v povezavi z zagotavljanjem oskrbe kakovostnih virov vode, tal in hrane. Deluje tudi na področju upravljanja poplav in suše ter njihovih vplivov na kmetijstvo. Specializiran je za modeliranje povodij z modelom »Soil and Water Assessment Tool« (SWAT), s pomočjo katerega raziskuje bilanco vode, sedimenta, dušika in fosforja z različnih vidikov (raba zemljišč, kmetijsko okoljski ukrepi, podnebne spremembe).
DOC. DR. DARJA ISTENIČ
Doc. dr. Darja Istenič, univ. dipl. biol., je zaposlena kot raziskovalka na Zdravstveni fakulteti in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Doktorirala je s področja varstva okolja, njeno glavno raziskovalno področje so zelene tehnologije za obdelavo komunalne odpadne vode in ponovno rabo virov ter sonaravni sistemi za zadrževanje in čiščenje meteornih vod. Specializirana je za področje evapotranspiracijskih vrbnih sistemov brez iztoka, ki jih je kot prva testirala v slovenskem prostoru. Ima dolgoletne izkušnje s področja raziskav, razvoja in implementacije rastlinskih čistilnih naprav, ki jih je pridobila z desetletnim delom v zasebnem sektorju. V zadnjem času se posveča tudi raziskavam algnih bazenov in produkciji algne biomase za uporabo v kmetijstvu in je vključena v COST akcijo sonaravnih rešitev za vzpostavljanje krožnih mest.
DR. NATAŠA MORI
Dr. Nataša Mori je biologinja, ki je doktorirala na Univerzi v Novi Gorici na študijskem program Znanost o okolju. Je višja znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki proučuje biodiverziteto in ekosistemske procese v podzemnih in površinskih celinskih vodah v povezavi s človekovimi vplivi. Zanimajo jo tudi zoogeografija, filogenija in ekologija rakov dvoklopnikov.
PROF. DR. ROK KOSTAJNŠEK
Prof. dr. Rok Kostanjšek je biolog, zaposlen kot redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je vodja raziskovalne skupine za »Funkcionalno morfologijo živali in razvojno biologijo« ter »Infrastrukturnega centra za mikroskopijo bioloških vzorcev«. Njegovo raziskovalno delo obsega širok nabor zooloških tematik, v zadnjih letih pa je usmerjeno predvsem v raziskave človeške ribice. Osrednje tematike njegovega raziskovanja vključujejo interakcije človeške ribice z mikroorganizmi in paraziti, izzive, povezane z zadrževanjem človeških ribic v umetnih okoljih, razumevanje njenih bolezenskih stanj in obrambnih mehanizmov, nekatere vidike njene razvojne biologije, raziskave genoma ter ekologijo in varstveno biologijo te endemne podzemne dvoživke.