Spoštovani.
Evropski zeleni dogovor je jasen. Do leta 2050 se je Evropska unija zavezala k uresničevanju ciljev za doseganje podnebne nevtralnosti. Del te zaveze je tudi osmi okoljski akcijski program, v katerem je za oblikovanje in izvajanje okoljske ter podnebne politike do leta 2030 voda vključena v kar dve od šestih prioritet: prizadevanje za ničelno onesnaženje s toksičnimi snovmi ter zaščita, ohranitev in ponovna vzpostavitev biodiverzitete. Naštete programske usmeritve so za vse Evropejce še posebej pomembne, strokovno javnost, na katere ramenih slonijo razvojne odločitve, pa že danes in jutri čakajo zahtevne naloge. Prave rešitve, ki jih bomo znali tudi osmisliti, bodo ključ do našega uspeha, zato smo jih vsebinsko vpeli v celoten program letošnjega simpozija.
Na letošnjih Vodnih dnevih, že 27. po vrsti, želimo skozi prizmo vode kot vrednote ugotoviti, kje smo, po kateri poti moramo iti in kako hitro se moramo odzvati, da bi dosegli zastavljene cilje. Ko domači strokovnjaki pod dosedanje rezultate potegnemo črto, ugotavljamo, da resda nadgrajujemo svoje izkušnje in se bogatimo z najnovejšimi pristopi ter tehnološkim napredkom, kar izkazujemo tudi s primeri dobrih praks, na drugi strani pa se zavedamo, da bo marsikaj še treba spremeniti. Najprej sta to komunikacija in intenzivnejše sodelovanje posameznih strok, tudi v odnosu same politike pri upravljanju voda in varstvu okolja. Prav tako opozarjamo na nujnost pravočasnega povezovanja stroke z ostalimi deležniki, kjer ima še posebej pomembno vlogo civilna družba.
Program simpozija zato obsega 16 predavanj, razvrščenih v štiri tematske sklope. Iz različnih zornih kotov izpostavljamo razmišljanja tujih in domačih strokovnjakov, ki nam podajajo jasna sporočila in usmeritve. K uresničevanju zelenega dogovora moramo pristopiti strukturirano in z jasno vizijo. Tudi vodni viri in pitna voda so zaradi naših dejavnosti pod velikim pritiskom. V pitni vodi se pojavljajo novodobna onesnaževala, zaznavamo tudi prisotnost človeku nevarnih mikroorganizmov. Osredotočamo se na nove pristope pri pripravi in nadzoru pitne vode, pridobivamo pa tudi izkušnje pri upravljanju akumulacij kot zalog vodnih virov za pripravo pitne vode. Pri čiščenju odpadne vode je ključno interdisciplinarno razumevanje kompleksnega procesa čiščenja. Vrhunske rezultate želimo doseči ob čim nižji porabi energije in kemikalij ter s kar najnižjimi emisijami toplogrednih plinov. K uspehom prispevajo tudi pravilno delovanje malih komunalnih čistilnih naprav ter vgradnja enostavnih in zanesljivih sistemov, tudi tistih, ki so plod slovenskega razvoja. Tudi pri slednjih potrebujemo aktivno komuniciranje s širšo javnostjo in učinkovitejše pristope za usposabljanje ter ozaveščanje o njihovi namembnosti, vse to tudi z razumljivim zapisom zakonodaje, ki naj temelji na načelu sorazmernosti. Cilj Biotske strategije je do konca leta 2030 povezati 25.000 kilometrov rek in rečnih odsekov. Ko so v ospredju narava in vodna okolja, ugotavljamo, da v Sloveniji potrebujemo celostno analizo stanja pregrad ter postavitev lastne strategije. Prihajamo v desetletje renaturacij. Na biotsko raznovrstnost vodnih teles vplivajo tudi podnebne spremembe. S pomočjo podnebnega modela izkazujemo tri različne ocene vodnih količin v Sloveniji. Vode v Sloveniji po izračunih ne bo primanjkovalo, se pa nakazuje povečanje ekstremnih dogodkov kar do 40 %.
Z izmenjavo mnenj na okroglih mizah in z razmišljanji na vodni kavarni želimo izpostaviti, da bo morala voda dobiti nazaj svojo vrednost, da mora področje celostnega upravljanja z vodami postati še bolj interdisciplinarno, vsi vpleteni v določene okoljske projekte pa se morajo med seboj še bolj učinkovito povezovati in komunicirati. Le tako bomo vode ohranili za ljudi in zaščitili naravo, kar je tudi glavni cilj zelenega dogovora.
Vsem se ob tej priložnosti tudi toplo zahvaljujemo za vašo udeležbo, saj ste s svojo prisotnostjo potrdili, kako pomembna je za vse nas celovita zaščita slovenskih voda.
Dr. Marjetka Levstek,
predsednica SDZV