BETTINA DOESER
Po diplomi na Univerzi v Čikagu in podiplomskem študiju na Evropskem kolidžu v Bruggeju je Bettina Doeser najprej prevzela položaj raziskovalne sodelavke na Inštitutu za politiko v Nemčiji, delo pa nadaljevala kot uradnica na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve.. Leta 1995 se je pridružila Evropski komisiji, kjer je kariero začela v Komisiji na področju zunanje politike in nadaljevala na področju širitve Evropske unije. Sčasoma se je najprej osredotočila na večstransko in nato na dvostransko trgovinsko politiko Evropske unije. Leta 2009 se je kot pomočnica generalnega direktorja pridružila Generalnemu direktoratu za okolje, kjer je bila od leta 2012 vodja enote za politiko, koordinacijo in komuniciranje, januarja 2017 pa je prevzela trenutni položaj vodje Enote za čisto vodo.
DR. PAVEL GANTAR
Dr. Pavel Gantar je urbani sociolog, slovenski politik in publicist. Diplomiral je iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, magistriral z nalogo o vlogi urbane sociologije v procesu urbanističnega planiranja in v Zagrebu doktoriral s Sociološko kritiko teorij planiranja. Mesto raziskovalca na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer se je ukvarjal s proučevanjem družbeno-prostorskih procesov in socialno-ekološkim raziskovanjem, je leta 1994 zamenjal za zaposlitev v izvršilni veji oblasti ter tako v tretji slovenski vladi postal minister za okolje in prostor. Na tem položaju je ostal do leta 2000, leto pozneje pa prevzel vodenje takrat ustanovljenega ministrstva za informacijsko družbo. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, po volitvah leta 2008 pa za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, katerega funkcijo je opravljal do leta 2011. Danes je upokojeni visokošolski učitelj in se še naprej ukvarja tako s sociologijo prostora kot okoljsko sociologijo. Še vedno aktivno sodeluje na strokovnih posvetih in konferencah.
MAJA HAWLINA
Maja Hawlina je psihologinja z diplomo iz angleške književnosti, ki se je specializirala za družbeno odgovorno komuniciranje v javnem prostoru. Deluje kot kulturna aktivistka, publicistka in kreativna direktorica. Za seboj ima dolgo in odmevno zgodovino prodornih družbenih kampanj tako v Sloveniji kot v tujini. Je tudi prejemnica številnih nagrad za kreativno direktorstvo, predvsem na področju socialnega komuniciranja. Leta 2006 je z Oliverjem Vodebom ustanovila Studio Poper, prvo družbeno odgovorno komunikacijsko podjetje v Sloveniji, in pozneje še zavod Avanta Largo, v okviru katerih se ukvarja z družbeno odgovornim komuniciranjem za trajnostne družbene spremembe. Prepleta prakso komuniciranja in oblikovanja s socialno psihologijo, kritično teorijo in ekonomijo daru na eni strani ter poezijo in umetnostjo na drugi. Svoje delo razume dialoško in borbeno – kot taktično, strateško, obenem pa veselo igro z besedami, podobami, mediji, urbanim prostorom in časom. Zavestno si prizadeva za odmik od spektakelske podobe k domišljiji in poeziji.
IZR. PROF. DR. NATAŠA ATANASOVA
Izr. prof. dr. Nataša Atanasova je namestnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Njeno raziskovalno področje obsega modeliranje okoljskih procesov v vodnih ekosistemih in za napoved kakovosti voda, ravnanje z vodo v mestih ter razvoj konceptov za ponovno uporabo vode in hranil, vključujoč sonaravne rešitve. Po končanem doktoratu leta 2005 se je zaposlila na UL FGG, leta 2009 pa je svojo kariero nadaljevala na Portugalskem, kjer je tri leta delovala kot raziskovalka Univerze v Algarve (Portugalska) ter Unescovega centra za ekohidrologijo. Med letoma 2015 in 2017 je bila raziskovalka sklada Marie Curie na Univerzi v Gironi (Španija) ter vodja projekta REUCITY, ki se je ukvarjal s ponovno uporabo vode v hotelih. Področje smotrne rabe virov nadalje razvija skozi tekoče evropske projekte kot namestnica koordinatorja projektov Circular Cities, ki vpeljuje sonaravne rešitve za krožno ravnanje z viri v mestih, ter EdiCitNet, ki razvija koncepte urbanega kmetijstva z uporabo lokalnih virov – vode in hranil. Raziskovalne in praktične izkušnje prenaša v pedagoški proces na UL FGG, kjer je (so)nosilka predmetov prve in druge stopnje študijskega programa Vodarstvo in okoljsko inženirstvo, poleg tega pa je še gostujoča profesorica Univerze v Gironi ter Univerze za uporabne znanosti v Zürichu.
PROF. DR. JAN PETER VAN DER HOEK
Prof. dr. Jan Peter van der Hoek je leta 1984 diplomiral iz gradbeništva na Tehnološki univerzi Delft, leta 1988 pa doktoriral iz okoljskega inženirstva na Univerzi Wageningen. Na poslovni šoli TSM je leta 2001 pridobil naziv MBA. Na področju industrije vode s poudarkom na oskrbi s pitno vodo in raziskavah ter inovacijah ima več kot 35 let izkušenj. Trenutno je glavni direktor za inovacije v vodovodnem podjetju Waternet, ki deluje v Amsterdamu in njegovi okolici. Od leta 2011 je tudi vodja inženiringa za pitno vodo na Tehnološki univerzi Delft. Predseduje programskemu odboru skupnega raziskovalnega programa nizozemskih podjetij za pitno vodo in je član odbora za pitno vodo pri EUREAU, Evropski zvezi nacionalnih vodnih združenj. Leta 2019 ga je Svetovna vodna iniciativa uvrstila na 8. mesto na seznamu tehnoloških moči.
ANŽE LENČEK
Anže Lenček je leta 2005 na Biotehniški fakulteti zaključil program živilske tehnologije z diplomskim delom na področju živilske mikrobiologije. Po desetletju delovanja znotraj slovenske živilskopredelovalne industrije in vodenju družinskega podjetja se je leta 2016 preselil na Novo Zelandijo. Tam je poklicno pot nadaljeval kot vodja postopkov čiščenja in dezinfekcije v multinacionalki Heinz Watties, nedolgo zatem pa prestopil v sektor javne vodooskrbe. Od leta 2017 je zaposlen na Mestni občini Napier kot vodja zagotavljanja kakovosti pitne vode. V okviru svojega dela največ časa nameni načrtom upravljanja zagotavljanja varne pitne vode, analizam tveganja, monitoringu vode, notranjim presojam, rednemu in investicijskemu vzdrževanju infrastrukture ter odnosom z regulatornimi deležniki in občinskim svetom. Trenutno se ob delu dodatno izobražuje za pridobitev novozelandske diplome za vodenje obratov za pripravo pitne vode.
DR. BOJANA HAJDUK ČERNEHA
Dr. Hajduk Černeha je zaposlena v podjetju IVS – Istarski vodozaštitni sustav, ki izvaja projekt zaščite voda na območjih sanitarne zaščite virov pitne vode v Istri. Večji del svoje poklicne poti je bila kot tehnologinja zaposlena v podjetju VSI – Vodoopskrbni sustav Istre Butoniga, kjer je sodelovala pri gradnji naprave za obdelavo pitne vode, pozneje pa še v Istarskem vodovodu šest let skrbela za delovanje nove naprave. Na projektu obdelave pitne vode na področju različnih metod odstranjevanja organskih snovi iz jezerske vode je najprej magistrirala, potem pa še doktorirala. Na Butonigi je analizirala tudi stanje in spremljala kakovost surove vode v jezeru. Z vprašanji oskrbe z vodo in zaščite voda se je ukvarjala med delom na Butonigi, prav tako pa aktivno sodelovala na več znanstvenih konferencah s predstavitvami o problemih in procesih obdelave površinskih voda. V letih od 2016 do 2019 je bila kot pedagoginja vključena v nacionalni program usposabljanja za zaposlene na čistilnih napravah, ki ga je organiziralo Hrvaško društvo za varstvo voda s sofinanciranjem in podporo Hrvatskih voda.
NATAŠA URANJEK
Nataša Uranjek, univ. dipl. inž. kem. inž., se je po zaključenem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani zaposlila v Komunalnem podjetju Velenje, kjer opravlja dela vodje službe za tehnologije in nadzor. Svojo profesionalno pot je začela na področju priprave in nadzora nad kakovostjo sistemske vode daljinskega ogrevanja, nato pa jo nadaljevala na področju ravnanja z odpadki. Trenutno se posveča področju priprave pitne vode in nadzora nad njeno kakovostjo, procesom čiščenja odpadnih voda ter upravljanju analitskega laboratorija znotraj podjetja. Večino časa namenja strokovnemu preučevanju, optimizaciji in izboljševanju procesov na področju čiščenja odpadnih voda ter anaerobni stabilizaciji biološkega blata. Na tem področju sodeluje tudi z različnimi raziskovalnimi ustanovami.
BENGT HANSEN
Bengt Hansen deluje kot vodja aplikacij v podjetju Kemira na področju industrije in vode. Je magister kemijskega inženirstva s 30-letnimi izkušnjami na področjih vode, čiščenja odpadnih vod in obdelave odpadnega blata. Večino svoje kariere je delal v podjetju Kemira z razvojem kot tudi vodenjem aplikacijskih in raziskovalno-razvojnih projektov. Njegova osnovna strokovna dejavnost je združevanje kemijskih procesov z aerobnimi, anoksičnimi in anaerobnimi biološkimi procesi pri obdelavi odpadnih voda ter v bioplinskih napravah, poleg tega pa ima tudi dolgoletne izkušnje pri ponovnem pridobivanju fosforja. Aktiven je na šestih celinah in ima bogate mednarodne izkušnje. Je soavtor treh znanstvenih knjig in avtor številnih publikacij. Prispeval je k več patentom in bil član upravnih odborov Evropske platforme za trajnostni fosfor ter Švedskega vodnega združenja.
PETER CERAR
Peter Cerar je diplomirani inženir kemijske tehnologije in specialist vodenja industrijskih procesov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zaposlen je v podjetju JP CČN Domžale-Kamnik, kjer se že več kot 20 let ukvarja s področjem čiščenja odpadnih voda, obenem pa je še pooblaščeni inženir. Deluje in ukvarja se s področjem vodenja tehnoloških procesov, vodenjem investicij in načrtovanjem vzdrževanja, optimiranjem tehnologij, avtomatizacijo, spremljajočimi poslovnimi procesi, svetovanjem in podobno. Strokovno se je največ izobraževal na področju okoljevarstvenih tehnologij, ob opravljanju dela pa pridobival še praktične izkušnje. Skupaj s sodelavci išče najboljše rešitve za reševanje vedno novih izzivov, ki jih prinaša dinamičnost obratovanja čistilnih naprav v vsej svoji širini.
MAG. MOJCA VRBANČIČ
Mag. Mojca Vrbančič, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., je zaposlena v javnem podjetju JP VOKA SNAGA, kjer od leta 2009 opravlja delo vodje Službe vzdrževanja kanalizacijskih objektov, pred tem pa je opravljala delo procesne tehnologije. V službi, ki sodi v okvir sektorja Kanalizacija, vzdržujejo in upravljajo več kot 70 kanalizacijskih objektov, med katere spadajo čistilne naprave, črpališča, zadrževalni bazeni ter vakuumska postaja. Vodi tudi proces pregledov malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, poleg tega pa pripravlja načrte, programe, poročila ter delavnico o vzdrževanju in upravljanju kanalizacijskega sistema.
SABINA SENICA
Sabina Senica se je po zaključenem dodiplomskem študiju sanitarnega inženirstva zaposlila v delniški družbi Kostak, komunalnem in gradbenem podjetju v Krškem, ter študij nadaljevala na magistrskem študijskem programu. Prvih nekaj let je delovala na področju kakovosti pitne vode ter nadaljevala s preučevanjem odvajanja in čiščenja odpadnih voda kot vodja čistilnih naprav in tehnoloških procesov. Zadnja leta deluje kot projektna vodja za okolje in vodi razvojno-raziskovalne projekte, predvsem je usmerjena v razvoj in implementacijo rešitev s področja ekološkega inženirstva ter koordinira sistem ravnanja z okoljem. Sodeluje v različnih projektnih in delovnih skupinah, v katerih izvaja presoje vplivov na okolje, pri pripravi nacionalnih poklicnih kvalifikacij s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter iskanju inovativnih okoljskih rešitev. Deluje kot predavateljica na področju higiene živil in okoljskih vsebin ter vodi dejavnost dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v okviru matične družbe. V zadnjih letih je za svoje delo prejela več domačih in mednarodnih priznanj za inovacijo. Od otroštva je ljubiteljica narave, njeno delovanje pa je vseskozi prvenstveno usmerjeno v zaščito voda in okolja ter posledično narave.
ANDRAS KROLOPP
Andras Krolopp, magister biologije in geografije, je višji raziskovalec s sedežem v Belgiji. Leta 2012 se je pridružil The Nature Conservancy (TNC) kot višji svetovalec za politiko za afriško regijo TNC s poudarkom na vprašanjih politike Evropske unije. Sodeluje z evropsko regijo in pokriva odnose evropskih vlad s posebnim poudarkom na podpori Evropske unije TNC-jevi politiki ter prednostnim nalogam ohranjanja narave in javnega financiranja. Trenutno je programski direktor »balkanske« komponente nepovratnih sredstev za podjetja in vodi projekt dopolnilne vloge zasebnih lastnikov zemljišč pri ohranjanju narave, financiran s sredstvi Evropske unije. Med predsedovanjem Madžarske Evropski uniji je bil dodeljen madžarski vladi za področje financiranja biotske raznovrstnosti pri pripravah in med konferenco o biotski raznovrstnosti leta 2010. Preden je delal za Svetovno zvezo za varstvo narave, je sodeloval z različnimi nevladnimi organizacijami, kot so Mreža nevladnih organizacij za srednjo in vzhodno Evropo, Globalni sklad za varovanje okolja in narave ter Evropski center za varstvo narave.
DR. POLONA PENGAL
Dr. Polona Pengal je svojo profesionalno pot začela na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je sodelovala v ihtioloških raziskavah in monitoringih tako na oddelkih za sladkovodno kot morsko ribištvo. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za morsko ribištvo, kjer je prevzemala različne naloge, od vzorčenja prilova in zavržka v okviru CFP-ja ter Nacionalnega monitoringa ribolovnih virov do zastopanja Slovenije v mednarodnih delovnih skupinah in telesih kot tudi mentoriranja študentov na izmenjavi. Ob delu je nadaljevala študij na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2013 doktorirala na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v portoroškem ribolovnem rezervatu. V želji po novih izzivih in širših možnostih delovanja je leta 2015 s kolegom ustanovila neprofitno nevladno organizacijo Zavod REVIVO, v kateri je trenutno zaposlena kot strokovna direktorica, odgovorna za razvoj in vodenje projektov.
DR. NATAŠA MORI
Dr. Nataša Mori je višja znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki proučuje biodiverziteto in ekosistemske procese v podzemnih in površinskih celinskih vodah v povezavi s človekovimi vplivi, zanimajo pa jo tudi zoogeografija, filogenija in ekologija rakov dvoklopnikov.
DR. MIRA KOBOLD
Dr. Mira Kobold je diplomirala iz fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani ter podiplomski študij nadaljevala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je doktorirala leta 2007. Njeno delovno področje je hidrološki monitoring in hidrološke analize površinskih voda. Ukvarjala se je z modeliranjem in napovedovanjem visokih voda in poplav, analizami trendov in malih pretokov ter hidrološko sušo. Trenutno je njeno delo usmerjeno v analize podnebnih sprememb hidroloških spremenljivk. Vseskozi sodeluje pri raziskovalnih nalogah in strokovnih študijah ter je članica več delovnih skupin na področju voda v mednarodnih delovnih telesih. Njeni prispevki so objavljeni v zbornikih različnih mednarodnih in domačih konferenc in posvetov ter tudi v znanstvenih hidroloških revijah. Je članica več strokovnih združenj in društev. Poleg redne zaposlitve na Agenciji Republike Slovenije za okolje opravlja tudi raziskovalno delo s področja hidrologije pri raziskovalnih nalogah in projektih na Katedri za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.