Scroll Top

SIMPOZIJ PO SIMPOZIJU

SIMPOZIJ PO SIMPOZIJU

V Slovenskem društvu za zaščito voda si tudi v času, ki ga zaznamuje novi koronavirus, prizadevamo zapolniti veliko vrzel, ki je nastala z opustitvijo strokovnih srečanj in izobraževanj na področju zaščite vodá in varstva narave. Z izvedbo tradicionalnega simpozija Vodni dnevi smo kljub zahtevnim okoliščinam naredili enega od potrebnih korakov ter uspešno združili znanje, izkušnje, dobre prakse strokovnjakov iz mednarodnih organizacij, državnih organov, raziskovalnih in zdravstvenih institucij, kot tudi upravljavcev vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav.

Na spletni strani simpozija so že objavljeni letošnji strokovni prispevki in predstavitve, na voljo je tudi Zbornik referatov, ta pa vsebuje tudi strokovne članke, ki jih zaradi časovnih omejitev na simpoziju ni bilo mogoče predstaviti.

Vabljeni k ogledu. Verjamemo, da vam bodo v veliko pomoč pri vašem delu.

Letos smo zagotovili tudi možnost naknadnega ogleda posnetkov predavanj. Vsem, ki se simpozija niste uspeli udeležiti, ali pa bi si posamezna predavanja želeli ogledati še enkrat, so proti plačilu na voljo tudi posnetki posameznih tematskih sklopov.

 

VSEBINA TEMATSKIH SKLOPOV

 

SKLOP 1: UPRAVLJANJE Z VODAMI

Otvoritev simpozija

Voda, ki povezuje, voda, ki razdružuje

Dr. Pavel Gantar

Operativni ukrepi Ministrstva za okolje in prostor na področjih ravnanja z odpadnim blatom ČN ter zagotavljanja varne oskrbe s pitno vodo

Dr. Metka Gorišek, Ministrstvo za okolje in prostor

Kako omogočiti renaturiranje rek: izkušnje iz Francije

Dr. Benoît Terrier, Agence de l’eau Rhône Méditerranée Corse, Francija

Upravljanje z vodnimi viri v jugozahodni Sloveniji

Dr. Uroš Krajnc

Okrogla miza

moderator prof. dr. Mihael J. Toman

 

Za uvod v simpozij je predavanje prispeval dr. Pavel Gantar, ki je udeležencem predstavil sociološki pogled na aktualne probleme voda ter izzivov, s katerimi se v Sloveniji srečujemo pri upravljanju z vodami. Nova »vodna paradigma« se vse močneje uveljavlja na različnih znanstvenih področjih, voda pa postaja družbeno, javno in politično vprašanje.

Problematiko s preskrbo in viri pitne vode ter izvedbo priključkov na javno vodovodno omrežje v Sloveniji je orisala dr. Metka Gorišek, državna sekretarka na MOP, prav tako ravnanja z odvečnim blatom iz čistilnih naprav. Težavam preskrbe s pitno vodo na Krasu in Obali se je posvetil dr. Uroš Krajnc. Slovenska Istra se v poletnem času sooča s pomanjkanjem pitne vode in to težavo rešuje z uvozom pitne vode iz Hrvaške, vode pa primanjkuje tudi za namakanje kmetijskih površin. Zaradi povečanja frekventnosti izmenjave sušnih in vodnih obdobij meni, da bo vodo za nemoteno rabo potrebno zadrževati. Dr. Benoît Terrier iz Korzike je predstavil sodobno upravljanje sedmih rečnih bazenov v Franciji, zlasti v porečju Rone. Letno revitalizirajo več kot 300 kilometrov rečnih obrežij in ob zmanjševanju fragmentiranosti rek zmanjšujejo tudi nevarnosti poplav. Ključno je sodelovanje različnih deležnikov v projektu, in to že od vsega začetka.

 

 SKLOP 2: VODNI VIRI IN PITNA VODAVIRI IN PITNA VODA

Varnost pitne vode

Oliver Schmoll, World Health Organization, Regional Office for Europe, Nemčija

Sistemska ureditev zagotavljanja varne pitne vode

Doc. dr. Mojca Jevšnik, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta

Predstavitev novega vodovodnega sistema na Onkološkem inštitutu Ljubljana / Dr. Andrej Šarc, Onkološki inštitut Ljubljana

Okrogla miza

moderatorka Nataša Uranjek

 

Oliver Schmoll je kot predstavnik WHO osvetlil problematiko dostopa do pitne vode in sanitarij, s katero se soočamo v Evropi, kar povzroča nastanek žarišč za razvoj nalezljivih bolezni. Opozoril  je tudi na pomen sprememb evropske direktive o pitni vodi, katere sprejetje lahko pričakujemo v kratkem. Med državami, ki so že pristopile k zavezujočemu protokolu o vodi in zdravju, Slovenije še ni. O ocenah tveganja, notranjem nadzoru in monitoringu pitnih voda je predavanje prispevala doc. dr. Mojca Jevšnik iz Zdravstvene fakultete, ki je opozorila na možne vire onesnaženja v sistemih javne oskrbe s pitno vodo. Sistem HACCP je na področju zagotavljanja varne pitne vode, ki je živilo številka ena, učinkovit, in rezultati kažejo, da je z različnimi sistemskimi rešitvami možno zagotoviti učinkovito analizo tveganj in posledično tudi varnost pitne vode. Skrb za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo je tudi na ramenih tehnoloških porabnikov, kot je Onkološki inštitut v Ljubljani. Dr. Andrej Šarc nam je predstavil potek sanacije neustrezne interne vodovodne napeljave, saj so se v sistemu zaradi nihanja pretočnosti in zastajanja vode v cevovodih začeli razmnoževati legionela in drugi mikroorganizmi. Predstavil je projektno rešitev s predvidenimi inštalacijami, ki so jo implementirali v izgradnjo novega vodovodnega sistema v letu 2016.

 

SKLOP 3: ČIŠČENJE ODPADNE VODE

Tehnologije za intenziviranje procesov energetske samooskrbe – študija primera ČN Strass

Dr. Bernhard Wett, NEWport GmbH, Avstrija

Problematika čiščenja mlekarske odpadne vode

Dr. Marjetka Levstek, JP CČN Domžale-Kamnik d.o.o.

Potovanje mikroplastike po vodnih ekosistemih v Sloveniji

Dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode Republike Slovenije

Virusi v odpadni vodi – od patogenih rastlinskih virusov do spremljanja novega koronavirusa

Katarina Bačnik, Nacionalni inštitut za biologijo

Okrogla miza

moderator prof. dr. Milenko Roš

 

Dr. Bernhard Wett nam je predstavil optimizacijo delovanja čistilne naprave Strass v Avstriji, ki je v svetovnem merilu referenčna čistilna naprava, saj so z izboljšavami v procesu čiščenja odpadne vode za oddajo v omrežje proizvedli za kar za 50 % viškov energije ter dosegli veliko prilagodljivost sezonskim obremenitvam. Z izzivi pri čiščenju odpadnih voda se sooča tudi mlekarska industrija, na kar je v svojem predavanju opozorila dr. Marjetka Levstek, vodja laboratorija v JP CČN Domžale-Kamnik. Pri predelavi mleka nastajajo odpadne vode, ki predstavljajo enormno breme za kanalizacijo, komunalno čistilno napravo in za vodno okolje, zato se morajo pred izpustom prečistiti na industrijski čistilni napravi. Da odpadna voda predstavlja dober način za spremljanje prisotnosti in širjenja virusov v določenem okolju, je opozorila Katarina Bačnik, mlada raziskovalka iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikroplastiko bi morali v Okvirni direktivi o vodah umestiti med kemijska onesnaževala, opozarja biologinja dr. Manca Kovač Viršek iz Inštituta za vode RS. Morje in oceani so že postali odlagališče plastičnih odpadkov. Samo v letu 2010 so te količine znašale od 4,8 do 12,7 milijona ton, v letu 2025 pa naj bi se celo podvojile.

 

 

SKLOP 4: NARAVA IN VODNA OKOLJA

Zelene tehnologije za čiščenje in ponovno uporabo vode v kmetijstvu – potenciali in izzivi

doc. dr. Darja Istenič, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta

Gospodarjenje in upravljanje kmetijskih sistemov za zagotavljanje vode dobre kakovosti za oskrbo s pitno vodo (FAIRWAY)

Doc. dr. Matjaž Glavan, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Pogled pod površje – živi svet v podzemnih vodah rečnih nanosov

Dr. Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo

Človeška ribica kot pokazatelj stanja podzemske vode

Prof. dr. Rok Kostanjšek, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Okrogla miza

moderatorka dr. Polona Pengal

Zaključek simpozija

 

Varna pitna voda je življenjskega pomena za človeško zdravje. Kmetijstvo velja za enega največjih onesnaževalcev voda, zato bo sprememba kmetijskih praks nujna, opozarja doc. dr. Matjaž Glavan iz BF UL. Na Zdravstveni fakulteti v povezavi z najnovejšimi rešitvami recikliranja odpadne vode ugotavljajo, da njena ponovna uporaba v kmetijstvu ponuja nove možnosti zmanjševanja onesnaženosti in izboljšanja ekološkega stanja. O tem je predavala doc. dr. Darja Istenič, ki se kot raziskovalka ukvarja z zelenimi tehnologijami za obdelavo in ponovno rabo komunalne odpadne vode. Biologinja dr. Nataša Mori iz NIB je udeležencem skozi dve raziskavi prikazala vplive na vrstno pestrost podzemne favne v prodiščih in rečnih strugah slovenskih rek, nastalih zaradi hidromorfoloških posegov v strugi ter intenzivne rabe tal v prispevnem območju. Prof. dr. Rok Kostanjšek iz BF UL je zatem predstavil še človeško ribico kot potencialnega pokazatelja stanja podzemne vode, saj njena prisotnost odraža diverziteto podzemnih habitatov in stabilnost celotnega ekosistema. V praksi žal nimamo podatkov o združbah niti ni vzpostavljen sistem nadzora kakovosti podzemnega okolja.

 

Cena za posamezni tematski sklop znaša 50 EUR. Cena za vse 4 tematske sklope znaša 150 EUR. Članom SDZV priznamo 20–odstotni popust.

Vabljeni, da izkoristite enkratno priložnost in si simpozij ogledate po simpoziju. Sporočite nam le, za kateri sklop se zanimate in navedite svoje kontaktne podatke, ki jih potrebujemo za izstavitev (pred)računa, in po prejemu plačila vam bomo posredovali želene posnetke. Vaša naročila sprejemamo na spletnem naslovu info@vodnidnevi.si.