Predavanje na temo Učinkovito izvajanje komunalnih storitev: tehnološki inženir prof. dr. Norbert Jardin
Prof. dr. Norbert Jardin je najprej predstavil organiziranost in načine upravljanja s pitno ter odpadno vodo v Nemčiji, ki ima 80 milijonov prebivalcev in je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel. Organizacija Ruhrverband, v kateri je zadolžen za tehnologijo, ima 1100 zaposlenih in v Porurju oskrbuje okoli 5 milijonov ljudi s pitno vodo iz tamkajšnjih vodonosnikov ter upravlja 67 čistilnih naprav, 8 zbiralnikov in 560 zadrževalnikov vode. Organizacija deluje že od leta 1913 in je kot javna in neprofitna družba odgovorna za načrtovanje, gradnjo in upravljanja objektov za pitno vodo, za učinkovito čiščenje odpadnih voda ter za nemoteno in energetsko varčno delovanje čistilnih naprav. Med njenimi deležniki so lokalne skupnosti, ki v celoti upravljajo kanalizacijske sisteme, industrijska podjetja in upravljavci vodovodov, nadzor nad njihovim delom pa vrši deželno ministrstvo za okolje.
Izzivi, ki se jih lotevajo v Ruhrverbandu, so številni, od učinkovitega upravljanja voda in formiranja ustrezne cenovne politike tudi v luči demografskih sprememb, do energijske učinkovitosti ter obvladovanja stroškov ob uvajanju novih tehnologij.
Tako nenehno preverjajo, ali dosegajo pričakovane rezultate pri čiščenju odpadnih voda, da bi bili ti skladni s 5. členom evropske direktive iz leta 1991, ki predpisujejo eliminacijo dušika in fosforja iz odpadnih voda. Nemčija po tej direktivi dosega rezultate stoodstotno, Slovenija pa le do ene tretjine.
Cilji Okvirne direktive o vodah iz leta 2000, ki naj bi jih v EU dosegli do leta 2015 oziroma do 2027, so doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda. Rezultati danes kažejo, da je v EU dosežena stopnja dobrega ekološkega stanja površinskih voda nižja od 30 %, v Nemčiji pa je le 6,7 odstotna. Da bi jih izboljšali, v Nemčiji izvajajo vrsto ukrepov, zlasti na področju odpadnih voda pri odstranjevanju onesnaževal. Tudi pri kemijskem stanju voda ima Nemčija vrsto težav. Stara lista preferenčnih ukrepov je pred letom 2013 določala kemijsko stanje površinskih voda na podlagi klasifikacije, ki je kazala odlične rezultate, saj je kar tri četrtine nemških površinskih rek uvrščala med kemijsko ustrezne. Revizija te liste in vzpostavitev novih standardov kakovosti z novimi mejnimi vrednostmi je po letu 2013 izkazala porazne rezultate kemijskega stanja površinskih voda v Nemčiji, saj je bilo na osnovi prisotnih onesnaževal kar 100 % površinskih voda v slabem stanju. To posledično pomeni, da je treba vedno več pozornosti posvečati čiščenju odpadnih voda in čistilnim napravam.
Posebno pozornost posvečajo cenovni politiki. Za kubični meter pitne vode v Porurju plačujejo uporabniki 1,7 €, za odpadno vodo pa 2,4 €, in kot kažejo rezultati ankete, je s takimi cenovnimi okviri zadovoljnih več kot 80 % uporabnikov. Seveda bodo v prihodnje na ceno vplivale tudi demografske spremembe, saj podatki za leta 2014 do 2040 kažejo, da se bo populacija na podeželju znižala tudi do 20 %, kar bi lahko povzročilo dvig cene na gospodinjstvo.
V energetskem sektorju se Nemčija iz fosilnih goriv preusmerja v obnovljive vire energije, saj so se cene energije v zadnjih desetih letih podvojile, trendi pa se tudi pri čiščenju odpadnih voda usmerjajo zlasti v varčevanje energije na način samopreskrbe z bioplinom, deloma pa s fotovoltaiko. Poleg tega se lotevajo ukrepov, povezanih s termično obdelavo blata, 30 % pa ga še vedno obvladujejo v kmetijstvu. Prav tako so pozorni na klimatske spremembe, saj v zadnjem desetletju beležijo poleg suš tudi veliko obilnih padavin, v zadnjih 130 letih pa tudi dvig temperature za 2 °C. Prof. Jardin poudarja, da je za reševanje teh izzivov nujno potrebno vzpostaviti in učinkovito izvajati korporativne strategije, da bi dosegali trajnostne cilje in se fokusirali na tista področja, ki bodo zagotavljala energetsko varčnost ter obvladovala stroške tako generalno kot v procesnih sistemih. Tega se v Ruhrverbandu lotevajo s pomočjo indikatorjev, na podlagi katerih pripravljajo kvartalne analize in primerjajo rezultate med posameznimi čistilnimi napravami, ki jih upravljajo, pri tem pa skrbijo za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti, izboljšujejo poslovanje ter stroškovno učinkovitost. S sistematičnim spremljanjem podatkov (projekt NEPTUN) in z inovativnimi pristopi bolje načrtujejo naložbene aktivnosti ter skrbijo za optimizacijo procesov, pri čemer njihovi načrti vsebujejo tudi upravljanje čistilnih naprav na daljavo. Poseben poudarek namenjajo tudi doseganju zadovoljstva deležnikov, zaposlenih in končnih uporabnikov.