Scroll Top

Neodgovorno in brezbrižno onesnaževanje potoka Reka v Cerkljah na Gorenjskem vzbuja skrb

V Slovenskem društvu za zaščito voda smo konec avgusta prejeli anonimni klic občana iz Cerkelj na Gorenjskem, ki nas je opozoril na ponovno penjenje tamkajšnjega gorskega potoka Reka.

V Ljubljani, 18. septembra 2017: V Slovenskem društvu za zaščito voda smo konec avgusta prejeli anonimni klic občana iz Cerkelj na Gorenjskem, ki nas je opozoril na ponovno penjenje tamkajšnjega gorskega potoka Reka. Analize vzorčenja vode v potoku so pokazale na intenzivno onesnaženje potoka od Spodnjega Brnika dolvodno v dolžini 1 km. Zaradi hude, močne organske obremenitve, je v potoku v nekaj dneh prišlo do pogina rib, zlasti potočnih postrvi, klenov, pisancev, poher in kapičev. Nenehno ponavljajoče se onesnaženje potoka na tem območju očitno nakazuje na nedovoljen izpust odpadnih voda iz bližnjih objektov neposredno v potok. Vzroke je tako treba očitno iskati v človeški malomarnosti, nizki okoljski zavesti in vsesplošni brezbrižnosti nekaterih občanov, ki niso na ustrezen način uredili čiščenja odpadnih voda za svoje bivalne objekte, kot jih predpisuje naša zakonodaja. Za čistost tega potoka in nasploh vseh vodnih teles, ki so naše javno dobro, vključno s pripadajočim vodnim življem, smo odgovorni ljudje, zato bi morali posameznikom taka brezvestna in neodgovorna ravnanja v lokalnih okoljih preprečiti in jih ustrezno sankcionirati.

Potok Reka, drugi desni pritok reke Pšata, izvira v dveh povirnih krakih – v Lukenjskem grabnu in Brezovškem grabnu na Krvavcu, teče pa skozi Cerklje na Gorenjskem. Južno od tega naselja se mu pridruži še desni pritok, potok Ušica, ki se napaja s pritokom Češnjevica. Na dejstvo, da potok Reka ni tako čist, kot bi moral biti, že dalj časa opozarjajo občani Spodnjega Brnika in nižje ležečih naselij, kar dokazujejo tudi njihovi zapisi na spletu. V potoku Reka dolvodno je onesnaženje vse bolj vidno prostemu očesu. Voda je kalna, kamni so obraščeni in zamuljeni, vodnega življenja v območju Spodnjega Brnika in nekaj kilometrov nižje pa v potoku praktično ni več. V Slovenskem društvu za zaščito voda smo se zato odločili za odvzem vzorcev vode iz potoka in izvedbo osnovnih analiz, da bi na eni strani potrdili in na drugi ovrednotili obseg morebitnega onesnaženja. Vzorce smo odvzeli na treh merilnih mestih v potoku in enem merilnem mestu iztoka iz odvodne meteorne cevi, ki je speljana neposredno v potok Reka. Prav na tem mestu so rezultati pokazali hudo zvišanje organske obremenitve, ki je posledica odvajanja odpadne vode brez predčiščenja v potok Reka.
Objekti v naseljih ob potoku imajo možnost priključitve na kanalizacijo, povezano s Centralno čistilno napravo Domžale – Kamnik, predvideva pa se, da je onesnaženje lahko povzročila prav kmetijska dejavnost. Zaradi neposrednega odvajanja organskih snovi v potok prihaja do zastrupljanja tega vodnega telesa, do uničevanja ekosistemov ter degradacije habitatov na škodo vsega lokalnega okolja in njenih prebivalcev. Ker takšno nevestno in neodgovorno ravnanje posameznikov močno vpliva na ekološko stanje naših vodotokov in jih lahko trajno onesnaži, v Slovenskem društvu za zaščito voda pozivamo k večji okoljski ozaveščenosti in trajnemu varovanju naših voda. Občane pozivamo, naj si ne zatiskajo oči in naj v svojem lokalnem okolju opozarjajo na nepravilnosti pri ravnanju z vodami.

Voda je življenje. Zaščitimo jo.

Dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda

Cerklje na Gorenjskem. Idilično gorenjsko mesto, skozi katerega se vije gorski potoček z imenom Reka. Prva omemba zaselka na tem kraju je iz 12. stoletja, od takrat dalje pa se poseljenost na območju nenehno širi. Še vedno lahko tu najdete številne mline, ki izkazujejo pomembnost potoka Reka za okoliške prebivalce, zato se v zgornjem toku, kjer je potok še brez večjega vpliva človeka, nahajajo tudi ribogojnice.
Anonimni prijavitelj je 22. avgusta 2017 o onesnaženju potoka obvestil Slovensko društvo za zaščito voda, ki je v potoku Reka takoj odvzelo vzorce na štirih merilnih mestih. Onesnaženje potoka Reka je bilo tako intenzivno, da je že 28. avgusta od Spodnjega Brnika dolvodno v dolžini 1 km prišlo do pogina rib, zlasti potočnih postrvi, klenov, pisancev, poher in kapičev. Po oceni tamkajšnje ribiške družine je poginilo okoli 25 kg rib. Nenehno onesnaževanje potoka, na katerega že dalj časa opozarjajo občani, je že doslej povzročalo manjše pogine tamkajšnjega vodnega in ribjega življa.

Lokacije izvedenih meritev
Merilno mesto št. 1: Potok Reka – Spodnji Brnik zgoraj
Merilno mesto št. 2: meteorni iztok v potok Reka
Merilno mesto št. 3: Potok Reka – Vopolje zgoraj
Merilno mesto št. 4: Potok Reka – Vopolje spodaj

Analizirani vzorci na vseh štirih merilnih mestih.

Merilno mesto Čas vzorčenja pH PREVODNOST AMONIJEV DUŠIK KPK Komentar
    / uS/cm mg/L mg/L  
1 22.8.2017 16:20 7,08 365 < 2 9,06 potok ne kaže onesnaženosti
2 22.8.2017 16:24 5,75 916 15,1 1490 očitno močno organsko onesnaženje, zelo nizek pH
3 22.8.2017 16:20 6,72 421 < 2 83,9 potok je organsko onesnažen
4 22.8.2017 16:20 7,23 416 < 2 76,7 potok je organsko onesnažen

Iz zgornje tabele je razvidno, da potok na merilnem mestu 1 – Spodnji Brnik zgoraj- ni onesnažen, saj je analiza pokazala, da je organska onesnaženost KPK (kemijska potreba po kisiku) nizka in ustreza velikostnem redu za vodotok.
Vrednost KPK se je dolvodno povišala za skoraj 10-krat (merilno mesto 3 in 4 – Vopovlje), kar nakazuje, da je vzrok v enem ali celo v več direktnih iztokih onesnažene vode v potok.
Vrednost 84 mgKPK/L pomeni velikostni red čiščene vode iz čistilne naprave. Za primerjavo je na primer iztok iz CČN Domžale-Kamnik med 40 in 60 mgKPK/L.

Na merilnem mestu 2, kjer je bil vzorec vode vzet neposredno pri izpustu iz meteorne cevi v potok Reka, je analiza pokazala očitno onesnaženje, čeprav v času vzorčenja ni bilo padavin. Organska obremenitev je bila za 2-krat višja, kot je običajna obremenitev komunalne vode. Poleg tega je bil v vzetem vzorcu pH vode izredno nizek (5,75) in tudi ni značilen za komunalno vodo, kjer dosega vrednost 7,5. Ravno tako je za komunalno vodo prenizka vrednost amonijevega dušika, ki pri komunalni vodi znaša okoli 60 mg/L. Iz teh osnovnih analiz je mogoče sklepati, da bi bila lahko vsebnost te odpadne vode posledica predelave prehrambenih izdelkov.

Sorodni prispevki