Voda je porok miru
Ob mednarodnem dnevu voda – 22. marec 2024
Mihael Brenčič
Dan voda že tradicionalno vsako leto obeležujemo na 22. marec, vse od leta 1994 dalje (povezava). Na ta dan izide razvojno poročilo o vodi, ki ga pripravi mednarodni diplomatski mehanizem, imenovan ZN‑Voda, ob pomoči sestrskih agencij Organizacije združenih narodov. V letu 2024 je vodilna tema dneva voda »Voda za mir«. Po tridesetih letih od njegove uveljavitve je tema dneva voda prvič povezana z mirom.
Slika 1: Logotip Dneva voda v letu 2024 pod geslom Voda in mir (vir grafike UN-Water).
Skozi zgodovino človeštva je bila voda povezana s konflikti, o tem pričajo miti in številni pisni viri in religijski teksti, vse od najzgodnejših zapisov na glinenih ploščicah dalje. Značilnost vode, da kot elementarna in esencialna snov sproža konflikte, se nadaljuje vse do danes. Nemški zgodovinar, pisatelj in sinolog Karl August Wittfogel (1896 – 1988) je v svojem prelomnem delu »Orientalski despotizem« (v izdaji Yale University Press, 1957) postavil smelo trditev, da so prve države nastale prav v povezavi z gospodarjenjem z vodo za namakanje, saj so namakalni sistemi zaradi deljenja in usmerjanja vode potrebovali centralno upravljanje. Tako so se oblikovali administrativno upravni sistemi, ki so predstavljali zametke prvih državnih aparatov, ki so omogočili tudi vzpostavitev družbenih elit. Oblike vladanja v teh zgodnjih državah je Wittfogel imenoval hidravlični despotizem. Ta njegova hipoteza je bila kasneje predmet številnih razprav in kritik. Mnenje današnjih zgodovinarjev je, da so prve države nastale v mnogo bolj zapletenih razmerah in zaradi številnih drugih razlogov, kot je to razlagal Wittfogel. Toda ne glede na to se večina raziskovalcev strinja, da so velike reke, ob katerih so nastale prve civilizacije, odigrale pomembno družbeno razvojno vlogo.
Moderna akademska skupnost se zelo veliko ukvarja z odnosom med vodo in konflikti. Prve raziskave vodnih konfliktov segajo od Wittfoglovega dela dalje. Bolj poglobljene znanstvene in mnenjske analize so se pojavile sredi 80. let 20. stoletja, predvsem v revijah, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko in geostrateškimi raziskavami (npr. revija ameriškega ministrstva za zunanje zadeve – Foreign Policy), nato pa so se z družbenimi posledicami podnebnih sprememb pojavile študije, ki so pojem konflikta v odnosu do vode močno razširile. Članki, povezani s to problematiko, se danes pojavljajo v znanstvenih revijah zelo širokega razpona, od revij, posvečenih okolju, do revij, ki se ukvarjajo s politično filozofijo. Ta literatura je preobsežna, da bi jo lahko navajali v našem zapisu. Rezultati akademskih razprav in raziskav o tem vprašanju se odražajo tudi v izhodiščih dneva voda v letu 2024 (povezava).
Slika 2: Sotočje rek Save in Donave pri Beogradu, dveh rek z mednarodnimi porečji, ki sta bili v zgodovini pogosto udeleženi v različnih oboroženih spopadih (foto: Mihael Brenčič).
Wittfoglova hipoteza je pomembna zaradi tega, ker vodo povezuje s konflikti in z njihovim obvladovanjem, pri tem pa odpira zelo široke vidike vode kot snovi, ki je na nek način a priori povezana s konflikti. Pri povezavi vode s konflikti najprej pomislimo na nasilne in oborožene spopade, kjer se dve ali več strani spopadajo za vodne vire. Vendar je potencialna konfliktnost vode mnogo širša. S stališča vode moramo obravnavati dve veliki skupini konfliktov. Prvo tvorijo že omenjeni nasilni in oboroženi konflikti, drugo pa fizično nenasilni konflikti, ki potekajo na ravni družbeno politično pogojenih sporov med različnimi deležniki na najširšem področju voda (gospodarjenja, upravljanja, politik in vladovanja z vodo). Ne glede na fizično nenasilnost pa lahko ti konflikti sprožajo velike družbene pretrese. Pred nenasilnimi konflikti v povezavi z vodo nismo imuni niti v Sloveniji. Svojevrsten konflikt na področju vode se je razrešil z referendumom o vodi 11. julija 2021. Drug zelo izrazit slovenski konflikt, ki občasno že prestopa meje med nasiljem in nenasiljem, je gradnja povezovalnega kanalizacijskega kanala preko vodonosnika Ljubljanskega polja v zaledju glavne ljubljanske vodarne Kleče. Naštejmo še nekatere druge izrazite slovenske vodne konflikte: gradnja hidroelektrarn, kmetijska proizvodnja na vodovarstvenih območjih, prisotnost nevarnih snovi na vodovarstvenih območjih, konflikti med občinami zaradi izkoriščanja pitne vode, in še bi lahko naštevali. Čeprav je prav, da omenimo tudi te vrste vodnih konfliktov, s katerimi se soočamo v Sloveniji, pa dan voda v letu 2024 prvenstveno ni posvečen takšne vrste konfliktom. Posvečen je predvsem prvi vrsti prej omenjenih konfliktov, problematiki oboroženih in nasilnih spopadov, kjer voda igra pomembno vlogo.
Skrbna analiza sodobnih in zgodovinskih oboroženih konfliktov pokaže, da voda nikjer ni primarni sprožilec vojne. Tako ali drugače je lahko udeležena v sporih, lahko je tudi eden od vzrokov za spopad, skoraj nikoli pa ni edini vzrok. Med sodobnimi raziskovalci vodnih konfliktov je veliko polemik o tem, ali je voda lahko primarni in edini konflikt oboroženega spopada. Takšno razumevanje vode kot sprožilca vojnega spopada je v veliki meri povezano s sodobnimi medijskimi interpretacijami in spini o bodočem pomanjkanju vode, v skladu s katerim bodo sedanje »naftne vojne« v prihodnosti postale »vojne za vodo«. Slika vodnih konfliktov ni in ne more biti črno bela.
Oglejmo si, kako moderna akademska skupnost klasificira nasilne in oborožene konflikte, povezane z vodo. Ta delitev izhaja iz dela ameriškega raziskovalca vode Petra Gleicka, ki so jo prevzeli tudi drugi raziskovalci vodnih konfliktov in Združeni narodi:
- voda je sprožilec oboroženega konflikta,
- voda kot orožje,
- voda kot neposreden cilj.
V izhodiščih dneva voda v letu 2024 je tretja skupna poimenovana nekoliko bolj metaforično, voda je žrtev (povezava), skorajda kot personificiran objekt. V prvem primeru gre za vprašanje tega, kdo bo kontroliral dostop in sam vodni vir. V drugem primeru se vodo uporabi kot orožje, na primer tako, da se z vojaško akcijo poruši jez, ki poplavi dolino v nizvodni smeri in s tem povzroči škodo in žrtve na sovražnikovem ozemlju. V tretjem primeru gre za namerno uničevanje vodne infrastrukture ali celo načrtno onesnaženje vodnih virov.
Morda bo ob branju tega zapisa kdo porekel, kaj imamo v Sloveniji opraviti s temi oboroženimi konflikti in zakaj se ukvarjamo z njimi, če imamo pred svojim pragom veliko konfliktnih razmerij, ki jih moramo razrešiti sami. Takšno gledanje je zelo ozkogledo. Svet je že nekaj desetletij globalen, in če uporabimo metaforo Jamesa Gleicka[1] iz njegove knjige »Kaos: rojstvo nove znanosti« o zamahu krila metulja na Kitajskem, katerega učinki se lahko poznajo daleč stran, so lahko takšni tudi še tako krajevno omejeni in oddaljeni oboroženi konflikti, povezani z vodo. Učinkov prenašanja različnih konfliktov na svetovno politiko se že dolgo zaveda tudi mednarodna diplomacija, znotraj katere se kot ena od zelo učinkovitih metod uveljavlja tako imenovana vodna diplomacija (povezava). Laik bo morda pomislil, da gre pri tej diplomaciji le za reševanje sporov, povezanih z vodo, pa temu ni zgolj tako. Povezovanje z razreševanjem konfliktov, povezanih z vodo, je lahko le eden od vidikov vodne diplomacije. V mednarodni skupnosti vedno bolj dozoreva spoznanje, da je voda tudi porok in mediator miru, in v okviru dneva voda v letu 2024 je prav temu posvečena velika pozornost (povezava).
Slika 3: Topografska karta povodja reke Senegal, na območju katere je bil sprejet sporazum o skupnem upravljanju povodja, ki je odigral pomembno vlogo pri zagotavljanju miru v zahodnem delu Afrike (vir karte: Wikipedija).
Brez vode ni življenja, brez vode ni družbe in od vode je odvisen družbeno političen in ekonomski razvoj. Zato je voda elementarna in esencialna snov, ki je temeljna za naš obstoj. Razumemo jo povsem intuitivno kot prvinsko snov in jo zaradi tega mnogo težje odrekamo drugemu, tudi v najbolj sprevrženih situacijah se dogaja to relativno redko. Žal imamo prav v naši neposredni soseščini primere kršenja tega vzajemnega občutka esencialnosti. V vojni v Bosni in Hercegovini so ostrostrelci streljali na ljudi, ki so čakali v vrsti za vodo. Zaradi svojih nematerialnih lastnosti voda v sebi skriva potencial sodelovanja in povezovanja. V spopadih sprte strani se najlažje sporazumejo o oskrbi z vodo, mnogo lažje kot o čemerkoli drugem, in takšen sporazum je lahko povod za to, da se odškrnejo vrata pogovorov in pogajanj tudi za reševanje drugih konfliktnih vprašanj in problemov. O vodi se je veliko lažje pogovarjati kot o čemer koli drugem, ker je opredeljiva, ker jo lahko merimo in opazujemo in strokovnjaki se lahko zedinijo, kje in pod kakšnimi pogoji se nahaja. V svetu poznamo nekaj primerov, ko se je skupno upravljanje porečja pomembne in velike reke, ki teče skozi več držav, uporabilo kot izhodišče za doseganje miru med državami. V zadnjem času je v mednarodnem prostoru odmevala sklenitev sporazuma o reki Senegal v zahodni Afriki. Manj znano je, da je imel takšno vlogo tudi mednarodni sporazum o reki Savi, ki je bil prvi tovrstni med državami, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Seveda pa ima lahko vodna diplomacija tudi druge vidike, kot »le« mirovne. Znanje o upravljanju z vodo in razpolaganje z različnimi tehnologijami vode lahko odpira številna vrata.
Mehanizem vodne diplomacije uporabljajo zlasti diplomacije tistih držav, ki zaradi svoje relativne majhnosti nimajo pomembne geostrateške vloge, želijo pa igrati pomembnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču. Med evropskimi so države z zelo uspešno vodno diplomacijo Finska, Švica in Nizozemska, sledijo pa jim tudi druge, kot sta na primer Nemčija in Madžarska (povezava). Temu trendu se želi pridružiti tudi naša država, ki je vodno diplomacijo vpisala v svojo aktualno zunanjo politično strategijo, v ta namen pa je imenovana tudi posebna veleposlanica za vodo. Slovenija skozi različne oblike razvojne pomoči investira tudi v reševanje problemov z vodo, na primer s financiranjem izgradnje vodnjakov na območju Podsaharske Afrike, ali pa s podporo različnih projektov na ozemlju balkanskih držav, ki niso članice Evropske unije. Nekdanji predsednik države dr. Danilo Türk pa igra pomembno vlogo na področju svetovne vodne diplomacije.
Slika 4: Voda nas lahko vodi iz krize. Eno od gesel dneva voda v letu 2024 (vir grafike UN-Water).
Združeni narodi želijo z obeleževanjem dneva voda opozoriti na aktualne probleme, povezane z vodo. Med njimi je tudi vprašanje vodnih konfliktov, ki so lahko nenasilni ali nasilni, v obliki oboroženih spopadov. Vendar voda skoraj nikoli ni glavni vzrok zanje. Zaradi svoje esencialnosti in elementarnosti ter nematerialnih lastnosti je voda lahko mediator in porok miru. Vse to pa je možno doseči z vključevanjem ljudi na vseh nivojih družbe in na različnih ravneh; od lokalne do globalne ravni. Predvsem pa, ukrepati je treba takoj, podnebne spremembe se odražajo predvsem skozi vodo, ki ima tako še dodaten konfliktnostni potencial.
[1] Povsem po naključju gre za enaka priimka dveh pomembnih raziskovalcev in sodobnih mislecev. Peter Gleick je znan po številnih ključnih delih s področja voda James Gleick pa je pomemben sodobni zgodovinar znanosti.
