Pojasnila o tem sta za medije podala strokovnjaka za vodarstvo – dr. Nataša Atanasova, izredna profesorica in predstojnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo, ter asist. dr. Matej Radinja, mag. inž. ok. grad. (Inštitut za zdravstveno hidrotehniko) s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, oba člana SDZV.
Foto: Bojan Velikonja, Dnevnik
PRISPEVEK STA ZNANOST, 17. avgust 2024 (piše Manca Ahčin)
Skupni izziv za kopanje v Ljubljanici in Seni je kanalizacijski sistem
Vsebina: Na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu so bila zaradi slabe kakovosti vode v reki Seni večkrat odpovedana plavalna tekmovanja. Za njeno onesnaženost so krivi zlasti razbremenilniki, ki ob deževju mešanico komunalne in padavinske odpadne vode prelivajo v reko. Podoben problem imamo pri nas z reko Ljubljanico, ki še vedno nima statusa kopalne vode.
PRISPEVEK V ČASNIKU DNEVNIK, 19. avgust 2024 (piše Špela Ferlin)
Do kopanja v Ljubljanici je še dolga pot
Vsebina: Ljubljanski župan Zoran Janković je že leta 2006 obljubljal, da bo Ljubljanica kmalu pripravljena za kopanje. Tega dobrih 18 let kasneje Ljubljančani še niso dočakali, zato strokovnjaka ocenjujeta, da se bo v reševanje te problematike moralo vključiti več strok.
PRISPEVEK NA MMC RTV SLO, 4. september 2024 (piše Larisa Daugul)
Pogosti nalivi (pre)obremenjujejo razbremenilnike. Odpadne vode se takrat izlivajo v reke.
Vsebina: Prispevek razgalja trenutno mikrobiološko stanje Ljubljanice in pojasnjuje, zakaj ob pogostih nalivih prihaja do izliva mešanih padavinskih in komunalnih odpadnih voda v reke. Vzrok, zakaj v urbanih naseljih sploh prihaja do fekalnega onesnaženja rek in njenih pritokov, je namreč preobremenjenost in zastarelost kanalizacijskega sistema.
