Pomen podzemne vode v globalnih ciljih trajnostnega razvoja
Letošnji svetovni dan voda je posvečen podzemni vodi. Njegovo geslo Skrito naj postane vidno razkriva dejstvo, da so podzemne vode navkljub svoji izjemno pomembni vlogi mnogokrat prezrte. In prav podzemna voda je za uspešno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ključna. Podzemna voda je najbolj črpana surovina na Zemlji in je osrednjega pomena za človekov razvoj ter za zdravje številnih (vodnih) ekosistemov. Zaradi svoje relativne stabilnosti, tako z vidika kakovosti kot tudi razpoložljivih količin, moramo podzemni vodi priznati prednost pred površinsko vodo, saj so podzemne vode vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva. V Sloveniji so podzemne vode v več kot 95 % glavni vir pitne vode, izjemno pomembne pa so tudi za prehrambno industrijo ter kot vir vode za namakanje v kmetijstvu.
Fotografija: dr. Mihael Brenčič
Zaveze za varovanje našega planeta
Ko so se v septembru pred sedmimi leti sestali svetovni voditelji na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku in s soglasjem sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj, je leto 2015 postalo prelomno za varovanje našega planeta. Pariški sporazum, ki je bil sprejet že čez tri mesece na 21. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), je to namero še dodatno potrdil. Univerzalni svetovni podnebni dogovor je namreč prvič v zgodovini našega planeta prinesel strinjanje svetovnih voditeljev in voditeljic, da mora svet začeti ukrepati in se prilagoditi podnebnim spremembam, izboljšati svojo odpornost ter doseči cilj za omejevanje globalnega segrevanja pod 2 °C.
Novi svetovni cilji s sprejeto Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 naslavljajo celovito, torej ekonomsko, socialno in za nas izjemno pomembno okoljsko razsežnost trajnostnega razvoja. Ta je vpeta tudi v 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev, ki so medsebojno tesno povezani, da bi na uravnotežen način spodbujala naše delovanje na področjih, ki so ključnega pomena za človeštvo in naš planet. Vizija preoblikovanja sveta nam z globalnimi cilji tako prinaša zavezo k doseganju blaginje za vse, ta pa vključuje tudi prizadevanja za neoporečno pitno vodo, zgledno sistemsko komunalno ureditev in nam odpira pogled v svet, v katerem bo človeštvo znova živelo v sozvočju z naravo. Z vzdržno trajnostno rabo vseh naravnih virov, od zraka, zemlje, rek, jezer in vodonosnikov do oceanov in morij moramo svet preoblikovati tako, da bo razvojno in tehnološko prilagojen podnebnim spremembam in bo spodbujal ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj je to za vse nas življenjskega pomena.
Podzemna voda in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji
Podzemna voda je v 169 konkretnih ciljih trajnostnega razvoja le enkrat eksplicitno omenjena, in sicer v cilju SDG 6.6 o ekosistemih, povezanih z vodo. Kljub temu pa ima podzemna voda več neposrednih in posrednih kompleksnih povezav z mnogimi cilji trajnostnega razvoja: 53 ciljev ima medsebojne povezave z rabo, upravljanjem ter trajnostjo podzemne vode. Tudi Slovenija je del te ambiciozne zgodbe; v letu 2020 je potekal že drugi nacionalni pregled doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji.
Cilj SGG 6 naslavlja dostop do vode in sanitarne ureditve ter celostno upravljanje voda. V Sloveniji smo pravico do pitne vode v letu 2016 vpisali celo med ustavne pravice. Po ustavi so vodni viri javno dobro, ki morajo prednostno služiti oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Zagotavljanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje onesnaževanja vodnih virov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja je ključnega pomena za dolgoročno zagotavljanje kakovostne pitne vode. Pri tem je pomembna urejenost zbiranja in čiščenja odpadne vode iz gospodinjstev in industrije. V letu 2018 je bilo skoraj 80 % slovenskih gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje, ki se konča s povezavo na komunalne čistilne naprave.
Tudi kmetijstvo kot razpršeni vir onesnaženja podzemne vode naslavlja cilje trajnostnega razvoja, in sicer cilj SDG 2. V Sloveniji je v okviru Programa razvoja podeželja, ki črpa finančna sredstva iz namenskega evropskega kmetijskega sklada, za izvajanje ekološkega kmetovanja še vedno mogoče pridobiti finančno podporo. Kmetom, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, k varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, so namenjena tudi sredstva iz Sklada za kmetijsko-okoljska podnebna plačila.
Za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo je pomembno tudi spremljanje količinskega obnavljanja podzemnih voda, za katerega je v zadnjih desetletjih zaradi podnebnih sprememb značilna tudi velika časovna spremenljivost, saj pojavi daljših sušnih obdobij vodijo v veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije. Za zmanjšanje občutljivosti bi bili potrebni ukrepi za zadrževanje voda, s čimer bi se ohranjalo tudi ustrezno količinsko stanje površinskih voda, pri katerih je opazen trend upadanja.
Skupna raba vode v Sloveniji se dolgoročno znižuje, kar je mogoče pripisati večji racionalnosti in manjšim izgubam v vodovodnih omrežjih. Kljub temu se mnogi upravljavci vodovodov soočajo z občasnim pomanjkanjem vode, predvsem v poletnih mesecih, ko je padavin manj, poraba vode pa večja. To je za rastline glavna rastna sezona, zato vodo potrebuje tudi kmetijstvo. Zaradi podnebnih prememb se bo pomanjkanje vode povečevalo, predvsem na račun povečanega izhlapevanja in neenakomerne razporeditve padavin. Slovenija bo morala zato odločno pristopiti h krožnemu gospodarstvu tudi na področju voda, saj v procesih čiščenja obdelana odpadna voda že postaja uporabna voda, njena ponovna uporaba v kmetijstvu pa z najnovejšimi rešitvami recikliranja ponuja nove možnosti. Ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam naslavlja cilj 13, ki bi moral naslavljati tudi ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam z vidika razpoložljivosti podzemnih voda.
Omeniti je potrebno tudi cilj 15, ki naslavlja varovanje kopenskih ekosistemov ter spodbuja njihovo trajnostno rabo. Čeprav je podzemna voda skrita, vsi poznamo človeško ribico, ki pa ni edino živo bitje, saj v podzemnih vodah prebiva mnogo vrst mikroorganizmov in nevretenčarjev.
Da bi vse te cilje lahko dosegli, je nujno sodelovanje v obliki globalnega partnerstva, kar navaja cilj 17. Kljub temu zlasti v Sloveniji pogrešamo večje vključevanje strokovne javnosti v pripravo ključnih razvojnih politik, pa tudi širše in bolj poglobljeno sodelovanje z odločevalci in civilno družbo.
V času drugega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja je Evropska komisija leta 2019 sprejela še evropski zeleni dogovor, s katerim želi do leta 2050 Evropo preoblikovati v prvo ogljično nevtralno celino, za njegovo uresničevanje pa predstavila še časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva Evrope. Z vidika podzemnih voda je pomembno predvsem trajnostno gospodarjenje in upravljanje z viri ter vključitev cilja za ničelno onesnaževanje v vse svoje politike. Ker se vse pogosteje srečujemo s hudimi in nepredvidljivimi posledicami podnebnih sprememb in izčrpavanja ter onesnaževanja vodnih virov, je treba tudi v Sloveniji sprejeti nujne ukrepe za prilagoditev politik tej novi resničnosti.
izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geologijo, predsednica slovenske mreže Globalno partnerstvo za vodo in članica SDZV, DVS ter SKIAH
