V Kranju, 21. decembra 2021: V Slovenskem društvu za zaščito voda so s kampanjo, ki se je začela v letošnjem septembru, na slovenska gospodinjstva naslovili poziv k varčevanju z vodo. Z akcijo ozaveščanja želijo državljane opozarjati na bolj gospodarno rabo vode v naših domovih, saj je v gospodinjstvih v letu porabimo skoraj toliko, kot industrija, gospodarstvo in kmetijstvo skupaj. Prizadevanja Slovenskega društva za zaščito voda k varčevanju z vodo v gospodinjstvih so prepoznali tudi v družbi Reckitt in njihovem partnerskem podjetju Arc iz Kranja, ki je z letom 2019 prevzelo distribucijo njihovih blagovnih znamk za slovenski trg. Kot uradni distributer so tako prevzeli tudi oskrbo trga z izdelki za strojno pomivanje posode FINISH ter v njihovi kampanji ‘Brez ročnega pomivanja in izplakovanja posode – varčujmo z vodo’ preko ustaljenih trgovskih verig od letošnjega oktobra dalje od vsakega prodanega detergenta za pomivanje posode te blagovne znamke namenili 0,5 evra Slovenskemu društvu za zaščito voda. Vrednost celotne donacije društvu tako znaša 20.000 evrov, priložnostna slovesnost ob uradni predaji pa je potekala v prostorih podjetja Arc v Kranju. Donacijo je predsednici društva dr. Marjetki Levstek slovesno predal Vedran Drobina, ki v družbi Reckitt pokriva razvoj poslovanja za hrvaški in slovenski trg.
Na sliki: Vedran Drobina, Reckitt in dr. Marjetka Levstek, SDZV (foto: Klemen Razinger)
”Veseli nas, da naše aktivnosti, ko gre za varovanje narave in zaščito voda, prepoznavajo tudi podjetja, ki se zavedajo, kako dragoceni so za nas vodni viri in kakovostna voda, ki nam vsak dan priteče iz pipe,” se je v svojem nagovoru prisotnim toplo zahvalila dr. Marjetka Levstek. ”Dejstvo je, da vodo posamezniki ocenjujemo kot neprecenljivo in nepogrešljivo, hkrati pa je zaradi izdatnih vodnih virov in velike razpoložljivosti ne cenimo dovolj. Sporočila našega društva so jasna in nedvoumna: miselnost, da je kakovostna pitna voda na pipi samoumevna, je povsem zgrešena in milo rečeno neodgovorna, zato je skrajni čas, da posamezniki spremenimo navade in svoj odnos do pitne vode, kar pa lahko storimo prav z racionalnejšo rabo v naših gospodinjstvih.”
Njenim besedam je pritrdil tudi Vedran Drobina: ”Odgovornost do vode in njene racionalne rabe nosimo vsi posamezniki. Porabo vode bi morali prilagoditi našim osnovnim življenjskim potrebam in z njo doma ravnati bolj odgovorno in trajnostno, saj je vrednost vode, ki je vir življenja, za vse nas neprecenljiva. Naša odločitev, da pri teh prizadevanjih podpremo prav Slovensko društvo za zaščito voda, ki na to odločno opozarja javnost in jo kot nevladna organizacija tudi ozavešča, je bila pri nas povsem enoglasna. Pozorno smo spremljali tudi njihove aktivnosti na letošnjih Vodnih dnevih in želimo si, da bo društvo s svojim strokovnim pristopom pri zaščiti voda in ohranjanju narave v javnosti uspešno delovalo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti ponovno pozivam vse, da se seznanijo z izobraževalnimi gradivi ter enostavnimi načini vsakodnevnega varčevanja s pitno vodo, z rezultati, ki jih pridobijo po izpolnitvi vprašalnika, pa seznanijo tudi svoje družinske člane.”
Marjetka Levstek je v nadaljevanju pojasnila, da so podatke o porabi vode v slovenskih gospodinjstvih začeli v društvu zbirati že spomladi, potem ko so skozi prizmo vrednotenja vode in našega odnosa do nje marca letos obeleževali svetovni dan voda. Septembra so pojasnjevalna gradiva z izračuni porabe vode med leti 1940 in 2020 objavili na spletni strani društva, pripravili pa so tudi vprašalnik, s katerim lahko vsak anketiranec oceni, koliko vode porabi za vsakdanja gospodinjska opravila in kje lahko z vodo tudi privarčuje. O tem, kako ravnamo z vodo in kakšno vrednost ji pripisujemo posamezniki, gospodarstvo in odločevalci, so se v društvu podrobno posvetili še v strokovnem krogu na Kavarni o vodi, ki so jo organizirali v okviru simpozija Vodni dnevi 2021 v letošnjem oktobru. Udeleženci so se strinjali, da je naša skupna odgovornost vodi priznati njeno pravo vrednost, zato bomo morali v prihodnje z njo ravnati bolj spoštljivo in preudarno.
V društvu so na podlagi pridobljenih podatkov ugotovili, da vodo doma običajno izdatno trošimo za kopanje ali dolgotrajno prhanje, pri umivanju rok ali zob pa jo pogosto pustimo teči v prazno. Tudi pri pranju perila nismo vedno najbolj varčni, saj bi morali starejše modele nadomestiti z novejšimi pralnimi stroji, ki so z vodo manj potratni. Podobno je pri splakovanju stranišč, kjer še vedno vsi ne uporabljamo kotličkov z dvostopenjskim spiranjem, namesto sanitarne pa uporabljamo dragoceno pitno vodo. Kuhinje prav tako niso izjema. Precej potratno ravnamo z vodo pri ročnem pomivanju posode, in to skoraj v tretjini slovenskih gospodinjstev. Prav z uporabo novejših naprav ter pomivalnih sredstev z razgradljivimi detergenti in dodatki, ki manj škodujejo okolju, bi lahko pri strojnem pomivanju posode brez predhodnega izplakovanja gospodinjstva letno prihranila kar 3,4 milijona m³ vode. Po oceni društva bi vsak posameznik ob upoštevanju predlaganih ukrepov prihranil do 50 litrov pitne vode na dan, kar za gospodinjstvo pomeni prihranek do 5 m³ vode na mesec. Tako bi ob enakem številu oseb v gospodinjstvu v letu 2060 uspeli zmanjšati porabo vode za kar 50 % v primerjavi z letom 2020, v prihodnjih štirih desetletjih pa bi prihranili toliko vode, da bi z njo lahko napolnili polovico Bohinjskega ali kar dve Blejski jezeri.
”Naš poziv k varčevanju z vodo, s katerim naj bi gospodinjstva v prihodnje ustvarjala prihranke in s tem prispevala k ohranjanju naših voda, je jeseni z objavo podprla tudi vrsta medijev, zlasti regionalnih,” je še pojasnila dr. Levstek in sklenila: ”Upravljavci vodovodnih sistemov skrbijo, da imamo pitne vode, ki priteče iz naših pip, za naše potrebe vselej dovolj, vprašanje pa je, ali bo tako kakovostna ostala tudi v prihodnje. Čiste pitne vode ponekod že danes primanjkuje, drugod pa, kjer jo je dovolj, jo bo treba zaradi človekovega onesnaževanja vodnih virov dodatno tehnološko obdelati. Stroški pitne vode bodo zaradi novih vlaganj v vodovodne sisteme zato vse višji in bodo bremenili naše družinske proračune, kar bi nas moralo spodbujati k varčevanju. Svoje bodo doprinesla še daljša sušna in deževna obdobja z ekstremnimi naravnimi ujmami, zato bo vode ponekod na razpolago še manj. Državljani bi se morali ob vsem navedenem tudi zavedati, da s prekomernim trošenjem vode soustvarjamo enormne količine onesnažene odpadne vode, ki je kljub sodobnim tehnologijam čiščenja odpadnih vod nikoli več ne vrnemo v okolje tako čiste, kot smo jo dobili s pipe. Razlogov, zakaj moramo spremeniti naše navade ter kakšno zapuščino bomo s spreminjanjem vodnega kroga pustili našim otrokom in vnukom, je torej več kot dovolj.”
Priporočila, kako v gospodinjstvih varčevati s pitno vodo, najdete na spletni strani društva pod naslovom Varčujmo z vodo, da ne bo prepozno, prispevku pa je priložen tudi vprašalnik, ki vam bo na podlagi vnesenih podatkov z izračunom pokazal, kako varčni ste s pitno vodo v vašem gospodinjstvu.
Na sliki (od leve proti desni): Vedran Drobina, Reckitt, Sibila Lebar Kosmač, Arc Kranj, skrbnica blagovnih znamk Reckitt, Antonio Šoštarič, skrbnik blagovne znamke FINISH in dr. Marjetka Levstek, predsednica SDZV. (foto: Klemen Razinger)
