Na mladih svet stoji
Mednarodni dan mladih – 12. avgust
Prof. dr. Mihael Brenčič
Prebivalstvo na Zemlji iz leta v leto narašča. V času, ko nastaja ta zapis, nas naš planet preživlja že nekaj manj kot 8,1 milijarde. Ob tako hitri rasti prebivalstva je seveda razumljivo, da med nami prevladujejo generacije mladih. Skoraj četrtina globalne populacije je mlajša od 15 let, le okoli 10 % prebivalstva je starejšega od 65 let. Polovica svetovnega prebivalstva je delovno aktivna in sodi v starostni razred od 25 do 65 let. Zanimiv je tudi podatek, da je leta 1970 znašala srednja starost Zemljanov 20 let, v letu 2022 pa je narasla na 30 let. Če mejo mladosti postavimo pri 25. letu, lahko iz prej naštetih podatkov razberemo, da temu starostnemu redu pripada 40 % globalne populacije. Slika je povsem drugačna, če si ogledamo starostno strukturo posameznih držav. Najmlajšo populacijo imajo države v razvoju. Po starosti populacije je najmlajša država na svetu Niger v podsaharski Afriki. Ta ima trenutno tudi najvišjo stopnjo rasti prebivalstva z najvišjo nataliteto, saj je kar polovica prebivalstva mlajša od 15 let. Nigru po deležu mlade populacije z nekoliko nižjimi odstotki sledijo še druge afriške države: Mali, Čad, Angola in Somalija. Z najstarejšimi populacijami se ponašajo razvite države, ena takšnih je Japonska, kjer je že dolga desetletja četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Nič bolje se ne godi mnogim državam v Evropi. Po populaciji je najstarejša država Italija, kjer je 23 % prebivalstva starejšega od 65 let. V Sloveniji je le nekoliko bolje. Po podatkih našega statističnega urada je povprečni Slovenec star 44,1 leta, prebivalcev, mlajših od 14 let, je nekaj manj kot 15 %, starejših od 65 let pa je nekaj manj kot 22 %.
Slika 1: Sodelovanje mladih na področju celostnega odnosa do vode je pomembno. (foto: Ben Wicks – Unsplash)
Globalno je nekaj manj kot 2,2 milijarde ljudi še vedno brez dostopa do zdrave in čiste pitne vode. Še več ljudi, okoli 3,5 milijarde, nima dostopa do ustrezno upravljanih sanitarnih pogojev, kar 2,2 milijarde ljudi pa nima dostopa do vode, s katero bi si lahko ustrezno umivali roke (kot pojasnilo podajmo, da se te številke od vira do vira zelo razlikujejo, nesporno je le to, da je zelo veliko ljudi brez dostopa do prej naštetega). Če bi te številke uporabili za izračun proporcionalnega dela mlajše populacije, ki nima dostopa do teh pogojev, bi to pomenilo, da skoraj 600 milijonov mladih ostaja brez dostopa do pitne vode in da jih skoraj 900 milijonov ni deležnih ustreznih sanitarnih pogojev. A te številke so še višje, saj so mladi, predvsem pa mlajši otroci, tisti, ki si te pogoje sami težko zagotovijo. Odvisni so od svojih staršev in so s tega vidika mnogo bolj ranljivi, kot je starejši del populacije, ki je avtonomen. V državah z nizko stopnjo družbenega dohodka so hidrične epidemije in črevesne bolezni še vedno med najpogostejšimi vzroki smrti, in prav v državah z najvišjo nataliteto je smrtnost, povezana s pitno vodo, najvišja. To je tudi eden od vzrokov, zakaj je Organizacija združenih narodov za enega od sedemnajstih ciljev opredelilia šesti cilj trajnostnega razvoja (SDG 6) kot »Čista voda in santarna ureditev«. Temu je odredila osem podciljev, imenovanih tudi tarče, ter opredelila številne indikatorje, s katerimi naj bi merili napredek. V letu 2024 na tem področju za zastavljenimi cilji, ki naj bi jih dosegli leta 2030, že zelo zaostajamo.
Slika 2: Energija mladih je ključna za napredek pri odnosu do vode. (foto: Zachary Nelson – Unsplash)
O tem, ali so mladi povezani z vodo, ni treba prav na široko razglabljati. Takšen sklep je povsem samoumeven, saj je voda esencialna in elementarna snov za kogarkoli, in tako tudi za mlade. Bodo pa današnja kvaliteta in količine vodnih virov zelo vplivali na kakovost njihovega prihodnjega življenja. Na tem mestu bi lahko na dolgo razpravljali o kulturi in navadah mladih v navezavi na vodo. Morda nam na misel najprej pridejo igre in vodni športi, ail pa v sodobnem razvitem urbanem svetu odnos mladih do vode kot potrošniškega produkta. Tu govorimo na primer o njihovem odnosu do embaliranih vod ali do kakšnih drugih proizvodov, ki z marketinškimi prijemi v oglasih napeljujejo, da gre za vodo, dejansko pa gre za industrijsko obdelane pijače s številnimi, zelo vprašljivimi prehranskimi dodatki. Prav tako bi lahko razglabljali o sodobni doktrini neprestanega hidriranja – pitja vode. Tako mladi pijejo vodo celo med simfoničnim koncertom, da se po dvorani sliši vsak pljusk vode, ali pa, ko med gledališko predstavo vključijo baterijo na mobilnem telefonu, da bi našli plastenko z vodo, ki se jim je izmuznila nekje na sedežu. Vse to so zanimiva vprašanja za razpravo in za razmislek, vendar se bomo v nadaljevanju dotaknili nečesa drugega, vodnih politik in mladih.
Slika 3: Mladi sveta predstavljajo 40 % svetovne populacije, nepregledno množico. (foto: Chuttersnap – Unsplash)
Danes je v svetu zelo aktualna doktrina integriranega upravljanja z vodnimi viri (angl. IWRM – Integrated Water Resources Managment). Ta doktrina je vgrajena v številne mednarodne dokumente, povezane z vodo, prav tako pa tudi v zakonodajo. Lep primer tega je Evropska okvirna direktiva o vodi in iz nje izhajajoče nacionalne zakonodaje, tudi naš slovenski Zakon o vodah ji sledi. Ta doktrina predvideva tudi angažirano vodno demokracijo, ki zahteva aktivno udeležbo različnih deležnikov pri celostnem upravljanju voda (mimogrede, v Republiki Sloveniji prav ta plat vodne demokracije močno šepa, vodne konference, ki so bile ob sprejemu Zakona o vodah obvezne, so bile kasneje iz njega, brez pojasnila, izbrisane, na žalost tega tudi skoraj nihče ni opazil). Mednarodne organizacije in tudi posamezne vlade so prepoznale, da so, ali pa da bi vsaj morali biti, mladi tudi pomemben deležnik pri upravljanju voda. Zaradi tega so se začeli ustanavljati nekakšni bolj ali manj formalni organi, ki skušajo vključiti mlade in so jih poimenovali »parlamenti mladih za vodo«. Zasedanje teh organov je postalo pomembna komponetna številnih mednarodnih srečanj na temo vode. Tako poznamo Svetovni parlament mladih za vodo (angl. World Youth Parliament for Water – povezava), ki deluje v okviru Svetovnega foruma za vodo (angl. World Water Forum) in ima celo svoje redne generalne skuščine (povezava). Nekoliko drugače opredeljen parlament mladih za vodo je zasedal na Vodni konferenci Organizacije združenih narodov v New Yorku, ki je potekala na mednarodni dan voda 22. marca 2023. Zasedanje mladih, ko razpravljajo o vodi, zasledimo na različnih zasedanjih svetovnih forumov za vodo, na primer na Svetovnem tednu o vodi v Stockholmu. Vodne parlamente mladih pa imajo tudi nekatere organizacije na nivoju porečij ali povodij. Tako ima Mednarodna komisija za bazen reke Save svoj parlament mladih (povezava), ki se bolj ali manj redno sestaja in ima tudi svojega predsednika. Vanj so vključeni srednješolci iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.
Na mednarodni ravni sem nekajkrat prisostvoval takšnim dogodkom. Nekatera so bila prava zasedanja, na drugih pa so zgolj predstavljali sklepe s takšnih dogodkov. Daleč od tega, da bi nasprotoval participaciji mladih na mednarodnih dogodkih, a večino sem spremljal z zelo mešanimi občutki. Kar sem doslej slišal, je bilo zelo raznolike kvalitete, od vrhunskih razmišljanj in analiz, do navadnega »pofla«, polnega stereotipov. Pri slednjem je bilo več kot jasno, da je nastop izsiljen, in da so mladenki ali mladeniču, ki je razpravljal, naročili, kaj mora povedati.
Slika 4: Sproščen in odprt dialog je ključen za vzpostavitev učinkovitega odnosa do vode in vodnega okolja. (foto: Eliott Reyna – Unsplash)
Pojem parlament implicira, da gre za predstavništvo, da so tam prisotni izvoljeni mladi predstavniki svoje skupnosti, realnost in praksa pa sta daleč od tega. Udeleženci teh parlamentov so izbrani po različnih ključih. Pogosto izberejo nekaj šol in na njih se izvede tekmovanje za najboljši spis na izbrano temo o vodi. Najuspešnejši si priborijo pravico sodelovati na zasedanju parlamenta mladih o vodi. Nekoliko drugačna varianta sklica takšnega parlamenta je, da organizator konference objavi razpis za udeležbo, nato pa med prijavljenimi izbere najboljše po svojem izboru. Takšni postopki pričajo o tem, da ne gre za reprezentativno zastopanje mladih, celo več, pogosto so predstavniki, ki na takšnih dogodkih nastopajo v imenu mladih, pristranski, saj gre za uslužbence različnih vladnih organov ali mednarodnih korporacij.
Mlade moramo vključiti v celostno ravnanje z vodo in vodnimi viri, tako kot to velja tudi za druge deležnike. Vključevanje mladih, kot se izvaja sedaj, ne zadošča, in je pravzaprav bolj podobno »pranju na zeleno« (angl. greenwashing – povezava), kot pa pravi vsebinski participaciji. Na vprašanje, kako mlade vključiti, je težko natančno in izčrpno pojasniti. Vsekakor jih je najprej treba doseči skozi sisteme njihovega šolanja, saj so tam najlažje dosegljivi, učinki pa so tudi najbolj dolgoročni. Mlade moramo spodbuditi k vzpostavljanju lastnih nevladnih organizacij ali pa jih vključiti v že obstoječe, te pa naj nato sodelujejo v deležniških procesih na področju voda. Takšno vključevanje mora biti podprto in stimulirano s strani države. In nenazadnje, mladi morajo biti vključeni v politični proces preko političnih strank v demokratičnem procesu. A to je že druga zgodba, ki razkriva problem, zakaj je participacija mladih, zlasti v sodobnem razvitem svetu, v političnih procesih tako nizka.
