Scroll Top

Posvet o zagotavljanju poplavne varnosti Škofje Loke

Varuhi Sore pozivajo k spremembam – 17. januar 2023

 

polna dvorana poslušalcev

Posvet na temo poziva k spremembam načrtovane protipoplavne ureditve reke Sore, ki ga je 17. januarja organizirala civilna iniciativa Varuhi Sore, je potekal v Sokolskem domu v samem središču Škofje Loke, ki je od reke Sore oddaljen le dobrih 50 metrov. V nabito polni dvorani je organizatorjem uspelo vzpostaviti odprt prostor za kulturno izmenjavo mnenj prav vseh, ki so želeli deliti svoje misli na temo aktualnega projekta zagotavljanja poplavne varnosti Škofje Loke.

Izkušnje z uničujočimi poplavami, ki so v zadnjih treh desetletjih prizadele škofjeloško območje, so med prebivalci še vedno žive. Njihova glavna skrb se osredotoča na ustrezno poplavno varnost, vprašanje, kako jo zagotoviti, da bo sprejemljiva za ljudi in s čim manj vplivi na naravo, pa ostaja še naprej odprto.

V dveh uvodnih predavanjih sta dr. Polona Pengal, strokovna direktorica Zavoda REVIVO in članica upravnega odbora SDZV, ter Aljoša Petek, predstavnik Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, predstavila ekološke danosti in pravne podlage, ki naj bi v praksi vodile razvoj protipoplavnih rešitev, a v obstoječem projektu protipoplavne ureditve Sore niso bile ustrezno upoštevane.

Dr. Pengal je udeležencem predstavila primer ohranjene reke Tilment (Tagliamento) v bližnji Furlaniji ter sindrom spreminjajoče osnove, zaradi katerega ne opazimo precejšnjih sprememb v kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva, ki jih povzročajo vse bolj intenzivne regulacije. V nadaljevanju je opisala še ključne rečne procese, ki jih z regulacijami uničujemo in zaradi katerih bogata biotska pestrost z zastrašujočo hitrostjo izginja iz naših rek. Aljoša Petek je te vsebine dopolnil še s pravnega vidika s kratkim pregledom evropskih in nacionalnih direktiv, zakonov, strategij, načrtov in drugih pravnih dokumentov, ki  vsi po vrsti opozarjajo na nevzdržnost trenutnih praks degradacije naravnega okolja in od državnih administracij zahtevajo premik proti trajnostnim, na naravi temelječih pristopov, s katerimi želi Evropa ustaviti kritično upadanje biotske pestrosti in vsaj del bogastva, ki smo ga deležne današnje generacije, zapustiti tudi zanamcem.

Povezovalec posveta Izidor Ostan Ožbolt, ki prihaja iz vrst gibanja Mladi za podnebno pravičnost, je prisotnim zatem prebral pismo podpore podpredsednika Slovenskega društva za zaščito voda, ekologa prof. dr. Mihaela J. Tomana iz Biotehniške fakultete UL, ki se posveta osebno žal ni mogel udeležiti:

 

Pismo podpore za reko Soro

Vsakokrat ko mi pridejo v roke lepo skicirani in zrisani, praviloma gradbeni in krajinski načrti, pogostokrat pod oznako sonaravni ali celo zeleni, ekološki, pomislim na ogromno neznanja o naravi in okolju, posebno neznanja o vodnih telesih, potokih, rekah in jezerih. S kamni obložene brežine, lepo tlakovane peš in kolesarske poti ob vodnih telesih, klopce za počitek, posamezna, če je le mogoče tujerodna drevesa, vedno naredijo vtis na široke ljudske množice, še najbolj pa na občinske oblastnike, ki z »urejeno naravo« računajo na volivce. Kako žalostna podoba in realnost ne le v Sloveniji, tudi v marsikaterih drugih, okoljsko nerazvitih deželah. Ne daleč od nas, kaj šele v Skandinaviji, pa lahko vidimo povsem drugačne pristope, naravi prijazne in nenasilne, zavedajoč se, da smo tudi ljudje del naravnih ciklov in da kar slabega storimo naravi se nam slej kot prej vrne kot bumerang. V primeru tekočih voda so to poplave, v primeru stoječih pa zdravju nevarna cvetenja (evtrofikacija).  Zelo žalostno pri vse tem pa je, da se iz svojih napak, pa tudi napak drugih, prav nič ne naučimo. V Sloveniji je nasilja nad naravo preveč in napak več kot dovolj, le vidimo jih ne ali jih nočemo videti in kot kaže tudi v primeru reke Sore velja enako.

In zdaj naj bi se nasilje zgodilo tudi vsem trem Soram, ki sicer niso povsem naravni vodotoki, vseeno pa so naši predniki čutili in vedeli, do kam lahko sežejo njihove lopate, kaj je vodni prostor in koliko dreves ob vodotokih lahko njihove žage poderejo. Danes pa tega ne vedo mnogi ali pa nočejo vedeti in z zavajajočimi projekti sadijo lepšo, kamnito-betonsko podobo naših rek. Reki vzamejo vodni prostor, pozidajo poplavne ravnice, jih spreminjajo v kmetijske površine, in glej, visoke vode na svojem vodnem zemljišču delajo škodo, pravimo da poplavljajo. In vsi v en glas zavpijemo, to pa ne, protipoplavni ukrepi so nujni, nihče pa se dejansko ne vpraša, zakaj se je zgodila poplava.

Predniki so vedeli, da se vode rojevajo v povirjih, da je narava rek takšna, da tečejo, kajti voda, ki ne teče, se usmradi, pravi kitajski pregovor. Poplave so reševali v povirjih, v primeru Sor so to gozdna območja, ki lahko prestrežejo tudi do 30 % padavin. Koliko odprte krajine je danes v povirnih delih in kako hitro lahko voda pridrvi v nižje dele, kjer smo pred stoletji in tisočletji gradili naselja. Tudi znamenito in čudovito Škofjo Loko, ki se dviga nad strugo reke Sore, ko so stari prebivalci lahko opazovali visoke vode, niso pa pred njimi trepetali. Novodobni naseljenci v rečnih strugah pa se morajo  boriti, da preživijo. Poplavna varnost je torej še kako povezana s stihijskim urejanjem prostora, in tako je še danes. Strinjam se, da je treba te napake preteklosti reševati, tudi s protipoplavnimi ukrepi, ki pa so z današnjimi znanji okolju in naravi tudi prijazni in za človeka, ki je osvojil vodni prostor, varni. Novodobna demagogija, da se je treba že danes zaščititi, ker bo z leti vse slabše, ko bodo ogromne, skoraj biblične poplave zaradi klimatskih sprememb, ni naklonjena treznemu premisleku in sodelovanju pri umeščanju objektov v prostor. Kako zelo se to kaže prav pri načrtovanih projektih ob reki Sori, ki sem si jih lahko ogledal.

Reke in potoki niso le odvodniki vode, so pestra okolja z bogatim življenjem, ki nam zagotavlja neoporečne podzemne vode, ki so naša osnova za pripravo pitnih voda. Regulirani potoki, obdani z utrjenimi brežinami kot včasih gradovi, ne prispevajo k samočistilni sposobnosti v vodnem okolju. Torej si vejo, na kateri sedimo, žagamo kar sami, ne divje vode. Tako kot so bila obzidja gradov ranljiva, so in bodo ranljive tudi utrjene brežine, potke ob njih, narava bo počasi, a vztrajno svojim prebivalcem, rastlinam in živalim, skušala dati najboljše razmere, saj v naravi ni nobene trajnosti. In tako postane boj človek – narava donkihotski boj z mlini na veter.

Za sklep, pri urejanju voda in gospodarjenju z vodami je pomembno razumevanje rečnega sistema, ne posameznih rek. Zato so prav pritoki, manjši in veliki, pomemben del poplavne varnosti ali nevarnosti. In rečni sistem reke Sore je nazoren primer. Rečni sistem z bogato diverziteto, pestrostjo habitatov za združbe in ljudi. Ne nazadnje gre v omenjenem primeru tudi za posege v Naturo 2000, območja, s katerimi se tako radi postavljamo v Evropi, obenem pa (zavestno) pozabljamo, da gre za družbeno zavezo, ki jo je sprejela in potrdila Republika Slovenija. Torej v nobenem primeru ne gre za zaviranje razvoja (karkoli že razumemo pod to besedo), ampak nasprotno, za zavedanje, da ne v rekah in ne na kopnem ne smemo več početi tistega, kar s sodobnimi tehnologijami lahko, ampak se končno moramo začeti spraševati, kaj smemo. Nismo gospodarji narave, le njen minorni del. Vsa pohvala in podpora vsem, ki vam je mar in se borite za naravo, tokrat za čudovito Soro.

Prof. dr. Mihael J. TOMAN, UL, BF in SDZV (Slovensko društvo za zaščito voda)

Kamna Gorica 17. 1. 2023

 

Urška Kovač Mrak, predstavnica civilne iniciative Varuhi Sore, je v svojem nagovoru pojasnila stališča iniciative in na odgovorne naslovila prošnjo k spremembi trenutnih načrtov izgradnje poplavnih zidov in betoniranja strug, saj takšno urejanje voda s pretirano regulacijo uničuje naravne ekosisteme okoli reke, v smeri upoštevanja na naravi temelječih rešitev, ob tem pa pozvala tudi k nujnemu vključevanju civilne družbe in različnih neodvisnih strokovnjakov v te procese. S preko 700 zbranimi podpisi civilna iniciativa že združuje številne prebivalce ob Sori, ki verjamejo, da je poplavno varnost mogoče zagotoviti tudi brez uničenja vodnih ekosistemov.

V razpravi, ki je sledila, so besedo dobili še lastniki zemljišč ob Sori in predstavniki občine Škofja Loka, oglasili so se tudi predstavniki soglasodajalcev na državni ravni ter strokovnjaki krajinske arhitekture, biologi in pravniki, celo predstavniki civilne iniciative iz bližnjega Kranja. Ugotovitev, da je med prebivalci Škofje Loke zavedanje o pomenu ohranjanja integritete ekosistema reke Sore izjemno visoko, zato navdušuje, saj izhaja iz razumevanja vplivov visoke biotske pestrosti ter zdravih rečnih ekosistemov na kakovost bivanja in tudi na blaženje podnebnih sprememb. Ob tem seveda potreba po zagotavljanju poplavne varnosti ostaja, a prevladuje mnenje, da jo je mogoče zagotoviti tudi brez uničenja reke Sore. Projekt protipoplavne ureditve je začel nastajati že pred desetletjem in ga že od leta 2013 dalje upravlja in vodi Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), občina Škofja Loka pa kljub prizadevanjem in podpisanem soglasju o sodelovanju nima veliko manevrskega prostora pri snovanju konkretnih ukrepov. Nekaterim izmed prizadetih v poplavah se načrtovani posegi zdijo sprejemljivi, dokler jih bodo ščitili pred naraslimi vodami, hkrati pa priznavajo, da obstoječa poselitev posega v prostor preblizu vodotoka, ponekod celo v samo strugo reke.

 

V zaključku uradnega dela so se prisotni na posvetu strinjali, da za udejanjanje sprememb, ki jih predlaga civilna iniciativa, še ni prepozno, vsi vpleteni pa naj bi se potrudili posege v porečje Sore prilagoditi na način, da bodo skladni s potrebami vodotoka ter v dobro današnjih in prihodnjih generacij. S tem pa dogodek še ni bil zaključen, saj se je živahna razprava zgolj preselila v preddverje, kjer so udeleženci pozno v večer usklajevali svoje poglede in iskali primerne in naravi bolj prijazne rešitve, saj menijo, da je pri urejanju porečja poplavno varnost in zadrževanje vode mogoče urejati istočasno.

 

Pripravila: dr. Polona Pengal

 

Fotografije: Mojca Müller, SDZV

 

Prisluhnite prispevku Z betonom proti poplavam na Sori, ki ga je za VAL 202 pripravil novinar Radia Slovenija Gorazd Rečnik

 

Z betonom proti poplavam na Sori

V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?

Gostje in gosti pogovora:

 

Avdio posnetek celotnega posveta je na voljo na povezavi: Varuhi Sore.mp3

Sorodni prispevki