Sluzenje morja v Piranu
Uroš Krajnc
V letošnjem junijskem blogu sem predstavil problem preplavljanja morja piranske Punte, zadnjega smo beležili 31. maja letos. V letošnjem juliju pa se je Piran, tako kot vsa slovenska in tudi hrvaška Istra, srečala s problemom kakovosti morja, gre za pojav sluzenja morja. V preteklosti je bil večkrat prisoten pojav cvetenja morja, letos pa je v morju prisotna sluz.
Čeprav gre na prvi pogled za podobna pojava, pa ju strokovnjaki z Morske biološke postaje Piran razlikujejo. Cvetenje morja nastane, ko se ob ugodnih razmerah, kot so povečana vsebnost hranil, dovolj svetlobe itd., poveča število celic rastlinskega planktona, se pravi evtrofikacija morja. Do sluzenja morja pa pride, ko začne rastlinski plankton zaradi prepleta različnih dejavnikov v vodo izločati večje količine organske snovi oziroma kompleksnih sladkorjev. Ta raztopljena organska snov se lahko pojavi v obliki sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih. Sluzasti agregati so lahko različnih velikosti, včasih se lahko povežejo v več metrov velike oblake. Sluz na morski gladini za človeka neposredno ni škodljiva, vendar pa odvrača kopalce. Sluzenje morja se je letos v tako velikem obsegu pojavilo prvič po približno 20 letih. Sluzenje je sicer lahko posledica več različnih dejavnikov, ki pa jih raziskovalci še vedno poskušajo razumeti.
Slika 1: Sluzenje morja okoli Pirana. (foto: MMC RTV SLO BoBo)
Slika 2: Piransko pristanišče 20. 6. 2024. (foto Uroš Krajnc)
Slika 3: Piransko pristanišče 20. 6. 2024. (foto Uroš Krajnc)
Prvi zapisi o občasni hiperprodukciji sluzastih makroagregatov segajo v leto 1729, intenzivne raziskave tega pojava pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati v zelo velikem obsegu prisotni v severnem Jadranu in so močno zaznamovali poletna obdobja v letih 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojav je bil opažen leta 2018.
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti, ki lahko segajo od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.
Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti, njihovo dihanje je lahko oteženo ali onemogočeno, kar lahko privede do pogina (povzemamo podatke NIB).
Ob obali, kjer je morje plitvo, sluz odpihne veter, recimo burja, v globini morja pa lahko traja tudi do enega ali dva meseca, da se sluz premeša in razgradi.
Slika 4: Piranska Punta 22. 6. 2024. (foto Uroš Krajnc)
Slika 5: Piranska Punta 22. 6. 2024. (foto Uroš Krajnc)
