Konferenca »Podnebne spremembe in vodooskrba Istre« v Puli

Dr. Uroš Krajnc

 

Prvo konferenco na temo klimatskih sprememb in vodooskrbe na območju Istre so skupaj organizirali Hrvaški inženjerski savez (HIS), Slovenska inženirska zveza (SIZ) in Istarska županija. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik italijanske skupnosti  Furlanija – Julijska krajina.

Konferenca je potekala 18. in 19. marca 2024 v Pulju. Podnebne spremembe kot globalni pojav vsak dan bolj vplivajo na trajnostni razvoj določenih območij z večjimi ali manjšimi posebnostmi. Da bi ohranili ali izboljšali stanje v prostoru, negativni trendi zahtevajo hitre odgovore.

Cilj konference je bil opozoriti na vse bolj izrazit vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo v Istri ter skozi razpravo strokovne javnosti ponuditi konstruktivne rešitve, ki bi jih lahko implementirali tudi v slovenskem delu Istre ter tako rešili več desetletno težavo oskrbe z vodo.

Strokovni program je potekal v treh programskih sklopih. Za vsak sklop so ob predstavitvi prispevka avtorja predstavljene bistvene ugotovitve prispevka.

 

Fotografiji: arhiv Mestne Občine Koper

Sklop: PODNEBNE SPREMEMBE

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: Kako podnebne spremembe spreminjajo značilnosti vodnega kroga v Istri?

Povzetek:

• Podnebne spremembe že spreminjajo vse člene vodne balance v Istri in okolici.
• Največje spremembe so izmerjene poleti.
• Sušne razmere se pojavljajo pogosteje in trajajo dalj časa.
• Projekcije klimatskih modelov kažejo na nadaljevanje oziroma stopnjevanje že izmerjenih trendov tudi v prihodnje.
• Prilagoditveni ukrepi so nujni že danes. Ti ukrepi so povezani tako z vodooskrbo kot prilagajanjem na kmetijsko in hidrološko sušo.
• Vsekakor pa je pomembno prilagajanje tudi na druge možne vremenske ekstreme, ki posredno vplivajo na člene vodne balance, kot so ekstremni nalivi in vročinski valovi.

prof. Korado Korlević: Klimatske promjene i vodni resursi.

 

10 groženj človeštvu:

1 – Umetna inteligenca.

2 – Bio-hekiranje.

3 – Roboti ubijalci.

4 – Jedrska vojna.

5 – Podnebne spremembe.

6 – Trk asteroidov/kometov.

7 – Izguba resničnosti.

8 – Pomanjkanje hrane.

9 – Super vulkan.

10 -Kolaps globalnega sistema.

 

prof. dr. Matjaž Mikoš: Osvetlitev celostne problematike zadrževanja voda v regiji. UNESCO Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah, Univerza v Ljubljani, Raziskovalni inštitut za geo in hidro tveganja RIGHT, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

Slovenija, nestalna članica VS OZN, lahko uspešno sodeluje v prizadevanjih za svetovni mir in na drugih področjih vodne diplomacije, kot tudi v regionalnih povezavah, če ima sodobno in razvito vodno gospodarstvo, ne le državno upravljanje voda. Reorganizacija bo nujna, nov Zakon o vodah (sedanji iz leta 2022).

Sendajski okvir za zmanjševanje tveganj zaradi nesreč 2015-2030 je obveza EU in Slovenije –  gradnja suhih zadrževalnikov in rezervacije v prostoru za (naravne) razlivne površine.

Blaženje ekstremnih vremenskih razmer (poplave, suše, plazovi, požari) in zmanjševanje (ekonomske) škode sta del vzdržnega razvoja in podlagi za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja do 2030  – prilagajanje in krepitev odpornosti namesto ozke/lokalne protipoplavne zaščite in utesnjevanja vodotokov.

Zadrževanje voda je pomemben sestavni del sodobne politike do voda, saj s tem krepimo tudi ekosistemske storitve, proizvodnjo hrane in obnovljive vire energije. Voda še nima prave ekonomske cene!

Zadrževanje vodá na različne načine je sestavni del celovitega urejanja voda od izvira do oceana, in je pomembno za zagotavljanje varne preskrbe z vodo za človeštvo in okolje, predvsem zaradi zaostrovanja podnebne krize z vsemi svojimi posledicami, in jo je treba razumeti v okviru 9 planetarnih meja.

 

doc. dr. Matjaž Glavan: Neizkoriščeni potenciali vodnih virov Slovenske Istre za prilaganje kmetijstva na podnebne premembe. Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani

Kako naprej:

• Zagnati program gradnje malih zadrževalnikov kot del NBS rešitev za zadrževanje voda z namenom omilitve posledic presežkov/poplav in pomanjkanja vode/suše.
• Aktivno iskati možnost za izgradnjo enega ali dveh večjih zadrževalnikov (podobnih ali večjih kapacitet, kot je Vanganel).
• Iskati tudi možnost ponovne uporabe vode iz čistilnih naprav (POV) za namakanje, predvsem v trajnih nasadih. Izboljšati postopke čiščenja in s tem kakovost vode na iztoku.

 

prof. dr. Mojca Šraj: Kakšne hidrološke razmere lahko  pričakujemo v prihodnosti kot posledico podnebnih sprememb? Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani

Zaključki

• Pomanjkanje padavin in njihova neenakomerna časovna ter prostorska porazdelitev povzroča težave s sušo vedno pogosteje tudi v Sloveniji.
• Po letu 2000 je bila kmetijska suša razglašena kar 10-krat. Analize kažejo, da se pogostost suš v Sloveniji povečuje.
• Kakšno bo naše podnebje v prihodnosti, ne moremo zanesljivo napovedati, a dosedanje raziskave in podatki kažejo, da moramo tudi v Sloveniji na sušo resno računati.
• Vodo bo potrebno zadrževati v mokrem delu leta, da jo bomo lahko izkoriščali v sušnem obdobju.

 

Sklop: VODOOSKRBA

izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski: »Problematika oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri. Slovenska inženirska zveza, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, UNESCO Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah, Univerza v Ljubljani

Reševanje:

Faza 1: Kratkoročni ukrepi – nadgraditev obstoječih sistemov in povezava s Trstom.

Faza 2: Srednjeročne investicije – povezave s sosednjimi sistemi in hidravlične izboljšave.

Faza 3: Dolgoročne investicije – novi vodni viri (Kubed, Malni, Brestovica,…).

 

1. Uroš Krajnc: Zgodovinski pregled oskrbe s pitno vodo v Istri.

Časovni pregled:

• Prazgodovina: gradišča – kaštelirji.
• Obdobje Rimskega Imperija.
• Srednji vek, lokalni sistemi v mestih.
• Gradnja železnic in vodovodi.
• Soška fronta – vodovodi.
• Regionalni vodovodi.

1. sc. Josip Rubinić: Stanje vodnih resursa u Istarskoj županiji – jučer, danas, sutra . Josip Rubinić, Milan Mihovilović – Rovinj , Maja Radišić, Maja Oštrić – Rijeka, Nikola Cvitan, Ivana Mihalić – Fabris – Pazin

Zaključki:

Območje Istrske županije je bogato z vodnimi viri, vendar zaradi kraškega značaja geološke podlage ni tako pomembnih sezonskih zalog vode v daljših sušnih obdobjih.

Podnebne spremembe se že kažejo v obliki povišanja temperature, dvigovanja morske gladine, vse izrazitejših pojavov suš in pojavov velikih poplav, kar vpliva na povečanje potreb po vodi za vodooskrbo in na prihodnosti, še v večji meri za vodo za namakanje.

Zadovoljevanje potreb po vodi (oskrba, namakanje, tehnološke potrebe) na območju Istrske županije je v največji meri zagotovljeno z odvzemom podzemne vode iz prelivnih kraških izvirov, v precej manjši meri pa iz površinskih voda (skoraj v celoti iz akumulacije Butoniga).

Dodatne zaloge vode za oskrbo z vodo brez nevarnosti zasoljevanja lahko zagotovimo z zajemanjem statičnih zalog vode/črpanjem vode v globljih delih vodonosnikov nekaterih že prizadetih kraških izvirov, pa tudi v globljem zaledju zahodnoistrske antiklinale.

Dodatne rezerve vode je možno pridobiti tudi iz zadrževalnikov na način, da se poveča zajemna kapaciteta zadrževalnika Butoniga, kot tudi iz več novih zadrževalnikov, kjer je potrebno upoštevati trenutne omejitve, povezane s potrebami ekosistema po vodi.

Za prilagajanje podnebnim spremembam je potrebna interdisciplinarna obravnava prihodnjih rešitev, povezovanje vodnih virov in sistemov, večkratna raba vode, pa tudi uporaba nekonvencionalnih rešitev napajanja z vodo, zmanjšanje izhlapevanja in temperature vode v poudarjenih rezervoarjih itd.

Pri načrtovanju in izvajanju teh posegov je treba izvajati presojo in nadzor vplivov posegov na od vode odvisne ekosisteme ter prispevati k njihovemu ohranjanju in revitalizaciji. Prav tako je treba zmanjšati obstoječe negativne antropogene vplive in temu prilagoditi prihodnje rešitve.

Nadaljnja uveljavitev koncepta aktivnega upravljanja voda v realnem času je nujna za čim boljšo rabo in varstvo vodnih virov ter zaščito pred škodo zaradi poplav.

Čeprav so se organizacijske strukture, ki upravljajo z vodami, skozi zgodovino spreminjale, obstaja v Istrski županiji izjemno dolga, 160-letna tradicija organiziranega razvoja upravljanja voda in pričakovati je, da se bodo v prihodnosti našle ustrezne rešitve za nove izzive in da bodo zagotovljene pravočasno.

Mladen Nežić, dipl. ing. građ.: Vodoopskrba u Istarskoj županiji. Istarski vodovod d.o.o., Buzet

Zaključek:

• Vsi kazalniki kažejo, da ob pričetku poletne sezone s polno akumulacijo Butoniga v planskem obdobju VPIŽ 2030 ne bi smelo biti težav z vodno bilanco.
• Vendar pa je zgodovina pokazala, da lahko tudi minimalna izdatnost nekaterih izvirov povzroča težave (predvsem Sv. Ivan). V sezoni 2022 bi imela distribucija na Obali brez aktiviranja popolnitve Gradola iz Bulaža, nato pa še Butonige, verjetno precejšnje težave.
• Glede priključitve vira razvojni razmislek nekoliko odstopa od rešitve, predstavljene v Idejni rešitvi javnega vodovoda v dolini Mirne, Vodoprojekt d.o.o., Sisak, iz septembra 2014.
• Povezovanje vseh virov z vzporednimi cevovodi (surove in pitne vode) je neracionalno. Namreč, dohranjevanje kateregakoli vira s surovo vodo v poletni sezoni, ko je izdatnost minimalna, ni verjetno (razen iz smeri akumulacije Butoniga).
• Dvojni/vzporedni plinovod je potreben samo na odseku Butoniga – Bulaž.
• Ostale usmeritve idejne rešitve so sprejemljive, s pripombo, da mora biti izgradnja akumulacije Benčići (oziroma dvig krone akumulacije Butoniga), ki zagotavlja dodatno količino surove vode, težnja predvsem zaradi potenciala nevarnih situacij na objektih izvora, dolgoročno pa tudi zaradi povečanja potreb v naslednjih 20-30 letih.

Korado Pucer, univ. dipl. inž. geod.: V iskanju vodnega vira. Rižanski Vodovod Koper

Akumulacija Griža predstavlja tudi vsestransko krepitev odpornosti na podnebne spremembe in združuje ukrepe na področju upravljanja voda, narave in gospodarstva.

Z akumulacijo bi bila zagotovljena oskrba:

• S pitno vodo.
• Oskrba z zalogo požarne vode.
• Izboljšanje poplavne varnosti.
• Sanacija degradiranega prostora kamnoloma Griža.
• Oblikovanje novih habitatov.
• Voda za namakanje.
• Bogatitev naravnih sušnih pretokov, ohranjanje rečnih habitatov.
• Z izvedbo akumulacije je možno doseči tudi gospodarske učinke, in sicer proizvodnjo variabilne električne energije (črpalne hidroelektrarne).
• Proizvodnja pasovne energije (Sončne elektrarne na plavajočih splavih akumulacije).

 

III Sklop: ODVODNJA IN NAMAKANJE

Davor Stanković: Mogućnost uporabe pročišćene otpadne vode – primjer biljnog uređaja  Kaštelir. Davor Stanković, Luka Jelić, Hidroprojekt-ing Zagreb

Zaključek:

Številna območja po svetu se soočajo z neustreznimi pogoji oskrbe z vodo in nadaljnjim slabšanjem kakovosti vode.

To je posledica več dejavnikov, med katerimi so nenehno naraščanje prebivalstva v urbanih območjih, onesnaževanje površinskih in podzemnih voda zaradi človekovih dejavnosti, neenakomerna porazdelitev vodnih virov in pogoste suše, ki jih povzročajo ekstremne globalne vremenske razmere.

V zadnjih desetletjih se vedno pogosteje ponavlja teza, da z naprednim čiščenjem odpadnih voda nastanejo kakovostne odplake in da takšne vode ne bi smeli zapravljati, temveč jo koristno nadalje uporabiti.

Glavne težave, povezane s ponovno uporabo vode, so:

(1) zagotavljanje zanesljivega čiščenja odpadne vode, da se izpolnijo stroge zahteve glede kakovosti, potrebne za predvideno uporabo,

(2) ustrezno varovanje javnega zdravja in

(3) doseganje javne sprejemljivosti.

Ali bo predelava in ponovna uporaba vode primerna rešitev za lokalno okolje, bo odvisno od prisotnih ekonomskih dejavnikov, potencialne uporabe predelane vode in strogosti zahtev glede kakovosti.

Dr. sc. Danko Holjević in Nikola Cvitan: „Izgradnja sustava za navodnjavanje u cilju proizvodnje hrane za ideju rješavanja problema vode u Istri.

Zaključek:

Vlaganje v strateške vodne rezerve Istrske županije z namenom stabilne pridelave hrane, ne glede na podnebne razmere na območju, ki nima dovolj vode, ko je najbolj potrebna, zahteva milijonska vlaganja.

Brez sredstev EU ni mogoče vlagati v županijske namakalne sisteme.

Predpisi in zakoni – Istrska županija investitor in nosilec (?), cena vode za končne uporabnike, sofinanciranje nepredvidenih del.

Istrska županija ni bila ustrezno oblikovana za reševanje nalog načrtovanja, izgradnje, upravljanja in vzdrževanja sistema, kar je izziv, ki ne prispeva k hitrosti razvoja teh projektov.

Zaradi strateškega pomena namakanja v današnjem času mora zakonodaja EU najti načine za financiranje višjega odstotka opreme za končne uporabnike, ki se priključijo na zgrajene namakalne sisteme.

Prilagajanje podnebnim spremembam stane – treba je najti modaliteto zadostnih sredstev EU.

Predlog: dodana vrednost akumulacijam – na primer namestitev sončnih kolektorjev.

 

prof. dr. sc. Davor Romić: Inovativni pristup gospodarenju vodama u poljoprivredi uslijed klimatskih promjena: primjeri dobrih praksi. Prof. dr.  sc. Davor Romić, Izv. prof. dr.  sc. Monika Zovko, Marko Reljić dipl. ing., Prof. dr. sc. Gabrijel Ondrašek

Teme in dileme:

• Terroir- občutek nekega prostora, ki se izrazi v vinu, vključuje pa rastišče (vpliv podnebja, sestava tal, prst, lega, naklon …) ter vinogradniško in vinarsko tradicijo nekega območja;
• Pridelava grozdja;
• Kakovost grozdja;
• Vloga vode;
• Kakovost vina;
• Podnebne spremembe;
• Sodobne tehnologije;
• Znanost.

Andrej Marochini, dipl. ing. građ.: Aglomeracija Rijeke. KD Vodovod i kanalizacija Rijeka

Zaključek:

Trajnostni pristop k gospodarjenju z vodo in trajnostne rešitve, ki varujejo naš planet.

Sanacija izgub na vodovodnih inštalacijah.

Z izgradnjo nove čistilne naprave bo zagotovljena višja stopnja čiščenja odpadnih voda v skladu z evropskimi standardi in boljše varstvo okolja.

Javni vodovodi in odvodnjavanje imajo ključno vlogo pri ohranjanju ekologije in vodnih virov ter so temelj civilizacijskega razvoja v prihodnosti.

 

Daniel Maurović, dipl. ing.: Istarski vodozaštitni sustav od ideje do realizacije

Zaključek:.

Edini dobavitelj vodnih storitev v Republiki Hrvaški.

Dodatna ugodnost – dvig standarda ruralnega dela Istre.

Vodilni na področju malih čistilnih sistemov.

Racionalnost v poslovanju – le 16 zaposlenih.

Pridobili veliko denarja iz zunanjih virov financiranja.

Težave s pravnimi predpisi.

Pravna negotovost v poslovanju …

 

Strokovni izlet je bil ogled akumulacijskega jezera Butoniga na levi obali reke Mirne, napajajo jo pritoki  Butoniga, Dragućki in Račički potok. To je akumulacija s površino 2,5 km², volumnom  19,5 mil. m³, mrtvi prostor za sprejem nanosov 2,2 mil. m³ In srednjo globino 7,8 m. Ob izgradnji naj bi služila dvema namenoma, protipoplavni zaščiti z lovljenjem poplavnih valov in oskrbi Istre s pitno vodo. Slednji namen je sedaj v ospredju. Voda iz Butonige oskrbuje vodovode Pazin, Poreč, Rovinj in Pula. Ključni problem je mala globina akumulacije, zato se voda v poletnih mesecih pregreva in povzroča težave s kakovostjo vode. Upravljavec razmišlja o prekritju akumulacije s plavajočimi fotocelicami. Prav tako bi bil potreben večji volumen akumulacije, za kar že obstajajo načrti za nadvišanje pregrade, težavo bo lahko povzročila  lokacija znotraj Ekološke mreže Natura 2000.

 

Za konec avtorjev poskus bistvenih ugotovitev konference, po prispevkih in okroglih mizah.

• Podnebne spremembe so dejstvo, ki se ga javnost ne zaveda, zato je obveščanje javnosti in  udeležencev različnih volitev nujna.
• Ogljični odtis se mora vgraditi v vsak izdelek, ne samo pri energetiki, temveč tudi pri hrani, oblačilih, potovanjih, organizaciji dela v podjetjih in ustanovah ipd.,…. Sprejete strategije zmanjšanja posledic podnebnih sprememb ne sledijo predvidenim terminom.
• Hrvaška ima dobro izhodišče zaradi uspešne regionalizacije. Županija Istra je okvir za strategijo namakanja in zaščito vodnih virov.
• Izredno dobra potrditev podnebnih sprememb so pretoki v reki Rižani, ki je glavni vodni vir za Slovensko Istro in zaledno kraško območje. Zato je oskrba slovenske Istre in zalednega kraškega območja vedno bolj ogrožena in zahteva hitro realizacijo potrebnih ukrepov.
• Za zagotavljanje pitne vode je Hrvaška zgradila veliko akumulacijo Butoniga, za namakanje pa vrsto manjših akumulacij.
• Podnebne spremembe, ki rezultirajo v dvigu gladine morja, ogrožajo vodne vire, saj obstaja možnost, ki se že pojavlja, da morska oziroma brakična voda ogroža črpališča pitne vode.
• Dobro sodelovanje Rižanskega vodovoda in Istarskega vodovoda Buje je v preteklosti pomagalo rešiti vrsto kritičnih situacij oskrbe s pitno vodo slovenske Istre.

 

Ključni organizatorji: predsednik organizacijskega odbora Boris Miletić, župan, predsednik programskega odbora Zdravko Jurčec, predsednik HIS-a in predsednik znanstvenega odbora Andrej Kryžanowski, predsednik SIZ-a so s svojimi sodelavci izredno uspeli pri organizaciji srečanja.

Slovenska in hrvaška inženirska zveza načrtujeta letos jeseni posvet na temo reka Sava.

 

Priloga:  Zaključki konference (pdf)