Mihael Brenčič
Tako kot v prejšnjih letih (povezava) je tudi letos v zadnjem tednu avgusta (med 24. in 29. avgustom 2024) v Stockholmu na Švedskem potekal Svetovni teden vode (angl. World Water Week 2024), ki ga organizira Stockholmski mednarodni inštitut za vode (angl. SIWI – Stockholm International Water Institute). Dogodek poteka vse od leta 1991 dalje, do njegove preknitve je prišlo le med epidemijo Covida-19, ko je srečanje potekalo preko spletnih aplikacij. Pomemben del dogodka je tudi podelitev Stockholmske nagrade za vodo, ki je nekakšen ekvivalent Nobelove nagrade na področju sektorjev, ki se ukvarjajo z vodami (povezava).
Letošnji dogodek je potekal pod geslom »Premostimo meje: Voda za mirno in trajnostno prihodnost« (angl. Bridging Borders: Water for a Peaceful and Sustainable Future). Po zagotovilih organizatorja naj bi bil letošnji dogodek po številu udeležencev rekorden. V samem kongresnem centru je sodelovalo okoli 3.000 udeležencev, na spletnih povezavah pa je bilo prisotnih še 12.000 registriranih udeležencev iz 198 držav. Skupno je bilo organiziranih okoli 250 sekcij, ki so potekale hibridno, nekatere pa samo preko spletnih aplikacij (povezava). Letošnjo Stockholmsko nagrado za vodo je dobil japonski hidrolog, profesor univerze v Tokiju Taikan Oki. Tema prihodnjega svetovnega tedna vode v letu 2025 bo »Voda za podnebno ukrepanje« (angl. Water for Climate Action).
Slika 1. Prizorišče letošnjega Svetovnega tedna vode v kongresnem centru Waterfront v Stockholmu (foto: Mihael Brenčič).
V okviru tako obsežnega dogodka je enemu obiskovalcu težko objektivno izdvojiti najpomembnejše dogodke, saj lahko sledi le nekatere med njimi. Osrednje izhodiščne teme kongresa so bile: vodna diplomacija, prekomejno sodelovanje, varnost ljudi, hrana in prehranska varnost, pravične planetarne meje, ekosistemska varnost, inovacije in odpornost, gradnja zaupanja, vladovanje in tehnične rešitve. Ne glede na deklarirane usmeritve so imele te teme zelo različno težo. Nekatere med njimi niso imele niti samostojnih sekcij, drugim pa jih je bilo posvečenih več ali pa so bile združene v posamezne tematske sklope.
Poleg uradnega gesla kongresa so bile osrednja tema spremembe podnebja. Voda je snov, skozi katero ljudje občutimo spremembe podnebja, bodisi da jo je preveč, bodisi da jo je premalo. V nekaterih predelih sveta so težave, povezane z dvigom temperatur ozračja in posledično s spremembo vodnega kroga, skoraj nepredstavljive. Če je suša nekakšna (navidezna) stalnica, na katero so v sušnejših predelih sveta vsaj nekoliko prilagojeni, pa poplave predstavljajo zelo velik problem. Pojavljajo se tam, kjer se pred tem niso nikoli, in družbe so nanje povsem neprilagojene. Problema poplav ne razumejo in se nanj le stežka odzivajo. Tako so bili nekateri predeli Afrike nedolgo nazaj prizadeti z zelo hudimi hudourniškimi poplavami, ki so poleg velike materialne škode terjale tudi smrtne žrtve (npr. Burkina Faso, Kenija). Tudi v predelu sveta z visokim družbenim proizvodom se srečujejo z velikimi težavami pri obrambi pred poplavami, kar terja korenite spremembe v dosedanjih praksah upravljanja voda (npr. Velika Britanja, Kalifornija – ZDA). Suša seveda ni pojav, ki bi ga zanemarjali, a na kongresu se je o njej le malo govorilo.
Slika 2. Med panelno razpravo med otvoritveno slovesnostjo (foto: Mihael Brenčič).
Na dogodku so agencije Organizacije združenih narodov – OZN, ki so med seboj povezane v iniciativo OZN-Voda (angl. UN-Water), predstavile napredek v uresničevanju šestega cilja trajnostnega razvoja »Voda in sanitarni pogoji za vse« – SDG6. Skupščina OZN je leta 2015 sprejela zavezo, da bo 17 ciljev trajnostnega razvoja uresničenih do leta 2030. Sedaj smo malo čez polovico tega obdobja. Metrika iniciative OZN-Voda kaže, da bomo ob trenutnem napredku cilj SDG6 na globalni ravni dosegli šele okoli leta 2050. Ne glede na to pa so premiki opazni, tudi v predelu sveta z nižjim domačim bruto proizvodom.
Vsakoletna osrednja tema dogodka je tudi dostop do pitne vode, vode na sploh in sanitarne razmere. Slednje za velik del sveta še vedno predstavljajo zelo velik izziv. Za poslušalca, ki posluša predavanja o teh razmerah in ki prihaja iz razvitejšega dela sveta, so ti problemi nekaj, kar si le stežka predstavlja. Obseg teh problemov se zdi iz naše optike skorajda neobvladljiv. Zanimiv poudarek, ki ga izpostavljajo vsi mednarodni eksperti in ki bi ga morda veljalo vključiti v premisleke tudi pri nas, je, da človekova pravica ni le pitna voda, temveč tudi dostop do ustreznih sanitarnih pogojev. V zadnjih letih se velik del razprav suče tudi o odnosu do vode s strani zgodovinskih ali prvotnih ljudstev, ki bi jih lahko, z danes nekoliko politično nekorektnim pojmom, opredelili kot staroselce. Po nekaterih podatkih naj bi ta ljudstva predstavljala 7 % svetovnega prebivalstva, povezani pa naj bi bili kar z 80 % biodiverzitete, za katero tudi ustrezno skrbijo. Številne mednarodne organizacije zagovarjajo tezo, da bi morali njihov odnos do narave in vode bolje vključiti v prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam.
Slika 3. Pogled na razstavni prostor v kongresnem centru (foto: Mihael Brenčič).
Na globalni ravni so problemi, povezani z vodo in sanitarno ureditvijo enormni, na to se navezuje spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje miru in varnosti ter človekovega dostojanstva. Vse to je pogosto kršeno tudi na najbolj osnovni ravni. V primerjavi s tem so problemi, s katerimi se spopadamo pri nas, povsem neprimerljivi in zlahka rešljivi. Navedimo le dejstvo, da se incidenca kolere, ki je z današnjim znanjem in zdravili povsem obvladljiva bolezen, povečuje.
Kar nekaj diplomatskih analitikov, ki so nastopili na kongresu, je povedalo, da se število oboroženih in drugih konfliktov po svetu povečuje in da globalna stopnja konfliktnosti že dolgo ni bila tako visoka, kot je danes. V nekaterih primerih voda igra pomembno vlogo, nikoli pa ni glavni sprožilec konflikta, prav tako tudi ne edini. S političnega vidika je bil dogodek zelo inerten in indifirenten. Vojni v Gazi je bil posvečen le en dogodek, pa še ta je potekal v arabščini in preko spleta. Razpravljavci iz publike so ta konflikt nekajkrat sicer omenili, a so na panelih prisotni diplomati te komentarje preslišali ali pa so samo skomignili z rameni. Tudi rusko ukrajinski konflikt je bil komaj opazen. V nedeljo popoldan sta mu bila posvečena le dva dogodka, na katerih pa je bila prisotna le peščica poslušalcev. Kongres se je zelo površno dotaknil tudi konfliktov na Afriškem rogu in v Sudanu.
Slovenska diplomacija je aktivna tudi na področju vodne diplomacije. Skupaj s Švicarsko federacijo je Republika Slovenija sprožila pobudo, imenovano »Globalno zavezništvo proti uporabi vode v oboroženih konfliktih« (angl. Global Alliance to Spare Water from Armed Conflicts). Na to temo je bila novembra 2023 v Ženevi v okviru delovanja Geneva Water HUB organizirana mednarodna delavnica (povezava), pobuda pa je bila uradno predstavljena konec maja 2024 na sedežu OZN v New Yorku. Ta pobuda je bila na sekcijah letošnjega dogodka nekajkrat omenjena, škoda je le, da glede na njen pomen o tem v domačih medijih in novicah nismo zasledili nič.
Ne glede na velik pomen dogodka in na široko udeležbo, pa je organizacija Svetovnega tedna voda v prihodnjih letih pod velikim vprašanjem. Verjetno bo prišlo tudi do sprememb v podaljevanju Stockholmske nagrade za vodo. Za udeležence, ki nismo seznanjeni z dogodki na diplomatskem parketu mednarodne vodne diplomacije, kjer informacije krožijo mnogo hitreje kot med nepoučenimi, je kot strela z jasnega odjeknila novica, da bodo SIWI razformirali. Razlogi za to, vsaj javno, niso znani. O tem ne govorijo niti uslužbenci SIWI. Uradna razlaga, zakaj je temu tako, je zelo enostavna in preprosta: ker naj bi se tako odločil upravni odbor SIWI, ki ga formalno imenuje Mestni svet Stockholma. Že aprila 2023 so na dokaj grob način odslovili dolgoletnega izvršnega direktorja Torgnya Holmgrena, inštitut pa so zapustili tudi nekateri drugi vidni uslužbenci, ki so na preteklih dogodkih igrali pomembno vlogo pri organizaciji in moderiranju sekcij. Od takrat dalje na vseh formalnih dogodkih SIWI zastopa predsednik upravnega odbora in ne več izvršni direktor, kot je bil to običaj v preteklosti. To na trenutke deluje bizarno. Udeleženci dogodka so z nekaterimi akcijami protestirali proti ukinjanju SIWI, a ker med udeleženci prevladujejo predvsem diplomati na različnih nivojih, je bilo izražanje teh stališč zelo umirjeno, upal bi si zapisati, da celo medlo in neopazno.
Vloga SIWI ni pomembna le zaradi organizacije Svetovnega tedna vode in podeljevanja Stockholmske nagrade za vodo, mnogo bolj pomembno vlogo ima inštitut v mednarodnih zadevah. Ta vloga je pogosto zakrita in nevidna, ker delujejo iz ozadja. S svojimi izpostavami po svetu (v Pretoriji v Južno Afriški republiki, v Amannu v Kraljevini Jordaniji, v Bogoti v Kolumbiji) je v preteklih letih igral pomembno vlogo v mednarodni vodni diplomaciji, kjer je sodeloval pri reševanju konfliktov, povezanih z vodo, ter pomagal pri uvajanju številnih rešitev na področju upravljanja in vladovanja z vodo. Inštitut je vzpostavil številne globalne povezave, predvsem pa je akumuliral ogromno znanja. Ukinjanje takšne ustanove je neumnost, tudi če se ne strinjamo z nekaterimi ideološkimi izhodišči njegovega delovanja. Toliko bolj nenavadno je ukinjanje SIWI tudi s finančnega vidika. SIWI je finančno povsem neodvisen, saj se njegovo delovanje napaja iz mednarodnih donatorskih sredstev. Vsak zakaj ima svoj zato, in verjetno se bo čez čas pokazalo, da so vzroki za ukinjanje SIWI povsem politične narave. Morda je to povezano s političnim zasukom Švedske na desno, kar je že imelo za posledico tudi to, da je država močno oklestila mednarodno razvojno pomoč.
Čeprav so bile na Svetovnem tednu vode v Stokholmu predstavljene pomembne in zanimive teme, pa se je v poteku in energiji dogodka izkazovala kriza njegovega organizatorja. Celoten dogodek je potekal na nižjem diplomatskem nivoju, kot je bil to primer v preteklosti. Prav tako so manjkale nekatere pomembne mednarodne nevladne organizacije. Upajmo, da bo ta kriza v kratkem presežena in da bo dogodek živel še naprej, vsaj v takšni obliki, kot je bil organiziran do sedaj.
