Peremo na zeleno
Svetovni dan varstva narave – 28. julij
Na svetovnem spletu bomo našli številne sezname pomembnih dni. Organizacija združenih narodov – OZN ima svoj seznam, ki nas natančno pouči, kateri dnevi so priznani s splošnim političnim konsenzom na mednarodni ravni. Večina teh dni ima za seboj resolucijo Generalne skupščine OZN ali pa vsaj sklep generalne skupščine katere od agencij, ki delujejo v okviru OZN. Vendar na tem seznamu številnih dni, ki imajo tudi širši odmev in jih tako ali drugače obhajamo (povezava), ne bomo našli. O nekaterih med njimi sem pisal tudi v okviru svojih zapisov o praznikih vode (npr. Darwinov dan, dan oslov). Poleg uradnega seznama mednarodnih dni OZN pa bomo na svetovnem spletu našli še veliko drugih seznamov, v katerih različni avtorji navajajo različne mednarodne dneve. Tako nas Wikipedija pouči o različnih splošnih dnevih (povezava) ali pa o dnevih, posvečenim okolju (povezava), hkrati s to priljubljeno spletno stranjo pa bi lahko med brskanjem po internetu naleteli še na številne druge spletne strani, ki prav tako ponujajo seznam takšnih ali drugačnih praznikov, a jih zaradi velikega števila na tem mestu nima smisla navajati. Vsakdo, ki je vsaj malo spreten pri brskanju po svetovnem spletu, jih bo zlahka našel.
Slika 1: Kaj je narava? (foto Nikola Majksner – Unsplash)
Ko sem sestavljal načrt zapisov o mednarodnih dneh, ki jih lahko povežemo z vodo, sem poleg uradnega seznama OZN pregledal še številne druge spletne sezname. Te druge, »neuradne« mednarodne dneve, sem na svoj seznam uvrstil bodisi zaradi njihovega splošnega pomena bodisi zaradi tega, ker so zanimivi sami po sebi in omogočajo, da iz njih nastane dobra zgodba. Med sestavljanjem tega seznama sem naletel tudi na mednarodni dan varstva narave (ang. World Nature Conservation Day), ki naj bi se ga obhajalo 28. julija. Uvrstil sem ga na seznam, ker ga je mogoče, že na podlagi njegovega imena, smiselno povezati s številnimi vprašanji vode, a sem se odločil, da se bom z vsebino zapisa ukvarjal kasneje, običajno nekaj dni pred datumom, ko je treba prispevek tudi napisati in oddati v objavo. Ko sem se tega zapisa lotil, sem predhodno naredil manjšo spletno raziskavo, da bi ugotovil, kakšno je vsebinsko ozadje tega dne, in naletel na svojevrstno presenečenje. Večina spletnih strani, ki vsebuje zapise o tem dnevu, je po svojem izvoru indijskih, in na skoraj vseh je zapisano, da izvor tega praznika ni znan. Večina avtorjev spletnih strani o tem dnevu vsebino prepisuje drug od drugega, zato so si navidez različni zapisi podobni kot jajce jajcu, tam pa, kjer avtorji zapisov o tem dnevu vendarle pokažejo nekaj inovativnosti, si vsak od njih nekaj izmišljuje in modruje o tem, zakaj je ta dan pomemben ter na kaj vse moramo biti na ta dan pozorni. Ob tem modrujejo tudi o vodi.
Z mednarodnimi dnevi se že nekaj časa intenzivno ukvarjam (zapis, ki je pred vami, je že 41. po vrsti). Ob tem ugotavljam, da bi lahko bil sam fenomen mednarodnih dni predmet resne (znanstvene) analize. Neverjetno, koliko gradiva je povezanega s tem. Prav tako ugotavljam, da nisem prvi, ki je prišel na to idejo, kar nekaj mednarodnih dni je že skrbno analiziranih v znanstveni literaturi (npr. 22. april, mednarodni dan planeta Zemlje).
Slika 2: Narava je celota vsega? (foto: Hendrik Cornelissen – Unsplash)
Dodatno spodbudo po takšni obdelavi in interpretaciji sem dobil prav pri iskanju gradiva za mednarodni dan varstva narave. Vsakdo, ki je vsaj nekaj časa drgnil šolske klopi, vé, da je eden od temeljnih znanstvenih postopkov klasifikacija pojavov. Torej, če želimo izvesti korektno analizo mednarodnih dni, moramo najprej vzpostaviti njihovo konsistentno klasifikacijo. Priznam, da je moj teoretični prsipevek na tem področju šele na samem začetku in potrebuje nadaljnje trdo delo, ne glede na to pa si bom drznil predlagati zametke te klasifikacije. Koliko razredov in podrazredov bo na koncu imela moja klasifikacija, še ne vem, z gotovostjo pa lahko že sedaj vpeljem samostojen razred, ki ga bom imenoval »razred mednarodnega dneva pohanih pišk«. Dovolite mi, da to klasifikacijsko poimenovanje razložim podrobneje. Ne dolgo tega me je znanka vprašala:
»Ali o mednarodnem dnevu pohanih pišk ne boš nič napisal?«
»Od kod pa je prišla ta neumnost?« sem se začudil.
»Ali ne veš, danes je mednarodni dan pohanih pišk?«
»Za kaj takšnega pa še nisem slišal. In kako si predstavljaš, da bom pohane piške povezal z vodo? Kje si slišala za to bedarijo?«[1]
»Zjutraj je prišla sodelavka v službo in povedala, da je na Facebook profilu znanca prebrala, da je danes mednarodni dan pohanih pišk. Nato so se v službi nekaj ur vsi pogovarjali samo še o tem, in kakšno uro pred časom za kosilom so se nam že vsem cedile sline po pohanih piškah. Enemu od sodelavcev ni preostalo nič drugega, kot da je odšel v bližnji trgovski center, kjer prodajajo tudi pripravljeno hrano, in je kupil pohana kurja bedrca. Že dolgo nisem pojedla toliko pohanih kurjih bedrc, kot sem jih danes.«
Slika 3: Narava so živa bitja. (foto: Eric Masur – Unsplash)
Prodajalec pohanih pišk, ki je prišel na idejo mednarodnega dneva pohanih pišk, in jo je še pravočasno umestil na družbena omrežja, je na ta dan gotovo dobro zaslužil. Kdo vé, če bo njegova obrt pečenja pohanih pišk preživela do prihodnjega leta in če je letos zaslužil dovolj, da se bo obdržal, ter da se bo na ponovno obuditev tega dne naslednje leto spomnil še pravočasno. Tako imamo poleg vzpostavitve mednarodnega dneva čebel Slovenci še eno veliko priložnost, da se v naših krajih rodi nov mednarodni dan.
Šalo na stran. Mednarodni dan varstva narave je dogodek, ki je nastal kot neposredna posledica značaja spletnih medijev, za katere so pogosto značilna pretiravanja, izkrivljanja in tudi izmišljeni dogodki. Spomnimo se le različnih teorij zarot, ki so poletele med pandemijo COVID‑19, ko včasih tudi zelo kritičnemu bralcu ni bilo mogoče ločiti zrnja od plev. To je značilen primer ponavljanja navideznega, ki se v internetnem svetu spontano vzpostavi kot realno in obstoječe. Čez čas nihče več ne vé, kako in zakaj se je nekaj pojavilo kot viralno ter kako je zaživelo svoje samostojno življenje.
Pri svetovnem dnevu varstva narave pa se odraža še ena od lastnosti človekove nravi v povezavi s svetovnim spletom, da nekakšen navidezen »ljudski duh« sam vzpostavi tolmačenje in dogodke, ki mu niso ponujeni s strani inštitucij. Mednarodni dan varstva narave je nekaj, kar se vsakomur, ki vsaj nekaj da na varstvo narave, zdi pomemno. Na seznamu mednarodnih dni OZN bomo našli številne dneve, ki so tako ali drugače povezani z varstvom narave, toda prav nobenega dneva ni, ki bi tako neposredno in v celoti promoviral varstvo narave. Zato je povsem razumljivo, da se je takšen dan rodil iz nič. Iz spontane potrebe neznanega posameznika, da se v mednarodnem prostoru obeleži tudi takšen dan. Mednarodni dan varstva narave in mednarodni dan pohanih pišk nista edina iz spontanosti rojena mednarodna dneva. Na različnih spletiščih jih mnogo čaka na našo pozornost.
Slika 4: Narava v nas vzbuja tudi občutek lepega. (Claudel Rehault – Unsplash)
Kaj je imela v mislih prva avtorica ali avtor zapisa o mednarodnem dnevu varstva narave v mislih kot naravo, ne vemo. Po spletnih zapisih sklepamo, da njihovi avtorji naravo obravnavajo kot celoto vsega, kar nas obdaja. Pri tem pa med seboj ne ločijo narave, prostora in okolja, kot to na primer opredeljuje zakonodaja v Republiki Sloveniji (povezava), zato premišljujejo o vsem, kar iz tega izhaja, tudi o vodi.
Vsi, prav vsi se zavedajo pomena varstva narave, pri tem pa hodijo po ozki meji med sprejemljivim in smiselnim ter nesprejemljivim in nesmiselnim. Večina se s tem dnevom ukvarja zaradi tega, ker je pisanje o tej temi popularno in odmevno. S tem nehote izvajajo nekaj, kar se v angleščini imenuje »greenwashing« in kar sem sam nekoliko karikirano prevedel kot »peremo na zeleno«. Vsi pisci, drug za drugim, bolj ali manj dobronamerno ponavljajo ene in iste fraze, mednje sodijo tudi izjave o vodi:
»Varčujmo z vodo!«
»Zmanjšajte svojo porabo vode!«
»Pri vodi bodite modri!«
In še mnogo drugih podobnih in nenatančnih pavšalnih izjav, ne zavedajoč se tega, kje, kdaj, kako in zakaj je z vodo treba varčevati. Ker močno prevladujejo indijske internetne strani, si lahko zastavimo retorično vprašanje: »Kdo v Indiji naj varčuje z vodo?«. Kdor ima v lasti velik privatni bazen ali nekdo, ki velik del dohodka družine porabi za plačilo stroškov vode? Slednji z vodo gotovo zelo intenzivno varčuje in jo porabi le toliko, kolikor je nujno potrebuje, prej manj, kot preveč.[2]
Spletni mediji, predvsem družbena omrežja, praviloma ne omogočajo kompleksnejše predstavitve argumentov in dejstev. Spletne objave o mednarodnem dnevu varstva narave dokazujejo, kako se argumenti in dejstva »sploščijo« in kako zapisano ne preseže že znanega ter neštetokrat ponovljenega. Spontani nastanek mednarodnega dneva varstva narave je prav gotovo dobrodošel in dobronameren, zato pa, da bi zaživel in pridobil na teži, bi se morali v njegovo promocijo vključiti internetni pisci z védenjem o materiji varstva narave in z védenjem o komuniciranju. Tudi pisci o vodi.
prof. dr. Mihael Brenčič
[1] Kot lahko vidi bralec teh vrstic, mi je uspelo tudi to.
[2] Iz literature je znano, da v razvijajočem delu sveta, kamor sodi tudi Indija, najrevnejši del prebivalcev urbanih območij za oskrbo s pitno vodo porabi zelo visok delež svojih dohodkov, tudi več kot polovico.
