Voda je ženskega spola

Blog Prazniki vode 23. junija 2023

Svetovni dan žensk v diplomaciji – 24. junij

V svetovni zgodovini bomo našli kar nekaj pomembnih žensk, ki so avtoritativno in uspešno vodile svoje države, na primer: Marijo Terezijo, Katarino Veliko ali pa angleški kraljici Elizabeto I in Viktorijo. Toda če se ozremo v zgodovino svetovne diplomacije, bomo le stežka našli pomembne ženske, ki so delovale v diplomaciji, diplomatke. Zgodovinska dela, predvsem pa bolj ali manj pogrošni romani, jih omenjajo kot spremljevalke, osebe iz ozadja ali celo kot večstranske vohunke, ki so krmarile med različnimi vpletenimi stranmi. Zgodovina diplomacije je predvsem moška pokrajina, zgodovino žensk v diplomaciji pa bo potrebno še napisati. Šele v zadnjih desetletjih so se ženske uveljavile tudi na diplomatskem parketu. Tako je tudi v Sloveniji, imamo prvo zunanjo ministrico, predsednico republike, ki je aktivna tudi v mednarodnem prostoru, in vrsto veleposlanic, ki delujejo bodisi v državah gostiteljicah bodisi v mednarodnih organizacijah.

Eden od 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela Organizacija združenih narodov – OZN leta 2015, je cilj 5 imenovan »Enakost spolov«, njegovo osnovno geslo pa je »Doseči enakost spolov in opolnomočiti žene in dekleta«. Vloge in pomena žena v vsakdanjem življenju se vsaj na papirju v razvitejšem svetu zavedamo že nekaj časa, po drugi svetovni vojni pa so se v tem delu sveta razmerja med obema spoloma vsaj do neke mere izenačila, čeprav je prisotnih še veliko razlik, hkrati pa nas čaka še veliko dela. Na številnih strokovnih področjih se v mednarodnem prostoru veliko pozornosti namenja izboljšanju vloge in sodelovanja žensk, v ta okvir sodi tudi mednarodna diplomacija. To vsaj na formalni ravni spodbuja tudi OZN, ki je v okviru svetovnih dni, posvečenih ciljem trajnostnega razvoja, na Generalni skupščini decembra leta 2022 razglasila 24. junij kot mednarodni dan žena v diplomaciji. Tako v letu 2023 ta dan obhajamo prvič.

Na tem mestu nimam namena analizirati splošne vloge žensk v diplomaciji, opozoriti nameravam le na zanimivo aktivnost diplomatk na področju vodne diplomacije. Švedski mednarodni inštitut za vode (ang. Swedish International Water Institute – SIWI) je ta trenutek verjetno najpomembnejša in najvplivnejša svetovna ustanova, ki se ukvarja s problematiko politike voda na globalni ravni. Že nekaj desetletij SIWI organizira Svetovni teden voda (ang. World Water Week), na katerem se zbere več tisoč predstavnikov deležnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji politik vode na najrazličnejših področjih. Prav tako je SIWI odgovoren za podeljevanje Stockholmske nagrade za vodo, ki predstavlja ekvivalent Nobelovi nagradi na področju voda. Inštitut deluje kot neodvisna in neprofitna raziskovalna ustanova, ki pa je pod delnim okriljem vlade Kraljevine Švedske in kot tak predstavlja pomemben mehanizem švedske diplomacije, ki je, tako kot v drugih skandinavskih državah, znana po uporabi »mehkih« metod v mednarodnih odnosih. SIWI je med svojimi poslanstvi med drugim zapisal, da je cilj njihovega delovanja boljše razumevanje, vrednotenje in upravljanje vode na globalni ravni. Inštitut se ukvarja s številnimi strateškimi vprašanji, med katere sodijo tudi čezmejna vodna telesa. Tako so v okviru delovanja inštitutovega Oddelka za upravljanje čezmejnih vodnih teles (ang. Department for Transboundary Water Management) ter partnerskih aktivnosti pri upravljanju skupnih vodnih teles ustanovili Mrežo žensk v vodni diplomaciji (ang. Women and Water Diplomacy Network). Aktivnosti te mreže v veliki meri sledijo prav prizadevanjem OZN za vzpostavitev večje prisotnosti žena v mednarodni diplomaciji. Izhodišča SIWI pri tem so, da ženske sodelujejo le pri 10 % mednarodnih mirovnih pogajanj, prav tako so ženske premalo prisotne pri upravljanju čezmejnih vodnih teles.

Slika 1: Naslovnica poročila »Pot naprej naproti ženam, vodi, miru in varnosti«.

Mreža žensk v vodni diplomaciji je neformalno združenje, sestavljeno iz diplomatk, ki delujejo na področju problematike čezmejnih vodnih zadev na območju povodja reke Nil; pogoj za članstvo je, da so članice aktivne na področju zunanjih zadev, v okviru ministrstev, pristojnih za vode in okolje, v civilni družbi ali v akademskem okolju. Mrežo so na SIWI skušali organizirati tako, da so pri tem upoštevali starostno sestavo skupine, od manj izkušenih do diplomatk z veliko izkušnjami v mednarodnih odnosih. Glavni namen mreže je povezati ženske preko meja držav in zagotoviti njihovo usposabljanje na območjih, kjer je za to izražen interes. Članica Mreže je tudi slovenska veleposlanica za vodno diplomacijo Tanja Miškova, ki je v preteklosti delovala kot opolnomočena veleposlanica Republike Slovenije v Egiptu.

Delo mreže je že obrodilo sadove. Leta 2022 je skupina pripravila poročilo »Pot naprej naproti ženam, vodi, miru in varnosti: Mreža žensk v vodni diplomaciji za Nil in širše – Globalna strategija za obdobje 2022-2027« (ang. A Path Forward for Women, Water, Peace and Security: Women in Water Diplomacy Network Nile and Beyond Global Strategy 2022-2027). Mreža deluje na osnovi petih stebrov: opolnomočenje spolov in mladih, medsebojna izmenjava izkušenj, povezanost na področju raziskav, medsebojna povezanost na območju povodij in podpora procesom.

Nameni mreže pa so naslednji:

izboljšati enakost spolov na področju odločanja pri zadevah čezmejnih vodnih teles z osredotočanjem na vlogo žensk kot voditeljic v povodju Nila, širše v Afriki in tudi v globalnem merilu, z namenom vpliva na mir v regionalnem merilu, zagotavljanja varnosti in delovanje na področju vladovanja voda,
podpirati tehnično in raziskovalno sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj, vzpostavljanje kompetenc, izboljšanje koordinacije, vzpostavitev vzajemnega razumevanja in krepitev zaupanja med članicami mreže,
izboljšanje dialoga, znanja, izkušenj na področju skupnih tematik v Mreži žensk v vodni diplomaciji (enakopravnost spolov, ženske voditeljice, prevlada moških, sodelovanje na področju voda, vodna varnost, podnebna varnost, varnost ljudi, ipd.) kot del procesov v povodju Nila, pri panafriških procesih in tudi v globalnem merilu,
opolnomočenje diplomatk na začetku kariere in mladih vodnih diplomatk s spodbujanjem izmenjave izkušenj,
vzpostavitev vzdržnega jedra in tematskih partnerjev, ki bodo omogočali delovanje Mreže na območju povodja Nila, in ki bodo spodbujali podobne vsebine tudi drugod po Afriki in širše.

Mreža žensk v vodni diplomaciji se redno sestaja na številnih mednarodnih srečanjih, posvečenim vodi. Mreža je bila aktivna tudi na globalni konferenci o vodi, ki je bila organizirana na sedežu OZN v New Yorku marca 2023. Eden od dogodkov konference je bil posvečen tudi posvetu diplomatk, ki delujejo na področju vodne diplomacije. Tega dogodka se je udeležilo 80 diplomatov. Rezultat tega posveta je bilo poročilo: »Žene v vodni diplomaciji – Poročilo po opravljeni nalogi« (ang. Women in Water Diplomacy Network After Action Report), ki predstavlja povzetek dogodkov, povezanih z aktivnostmi žena v vodni diplomaciji pred in med samo konferenco. Poročilo je bilo pripravljeno pod okriljem SIWI.

Zunanjemu opazovalcu se pogosto zdi, da se na tako velikih diplomatskih dogodkih ne dogaja veliko. Prav tako mu je težko prodreti v sporočila, ki so rezultat takšnih dogodkov, zato se sprašuje, kakšen je njihov smisel in kaj je njihov pravi namen in rezultat. Na ta vprašanja ni mogočen podati enoznačnih odgovorov, vsekakor pa je najpomembnejši dialog. Zato ni naključje, da je OZN pri promociji letošnjega svetovnega dneva žensk v diplomaciji kot spodbudo uporabil geslo Nelsona Mandele: »Najboljše orožje je pogovor za isto mizo«. Pri tem lahko vodna diplomacija odigra zelo pomembno vlogo; voda je esencialna in elementarna ter ne pozna državnih in nacionalnih meja, zaradi tega so vprašanja vode povezovalna tudi tam, kjer so prisotni najhujši konflikti. Pri reševanju teh vprašanj imajo lahko s svojimi veščinami ženske diplomatke zelo pomembno vlogo.

Slika 2: Naslovnica poročila, ki ga je ob konferenci OZN o vodi marca 2023 izdala Mreža žensk v vodni diplomaciji.