V Sloveniji imamo značilna naravna ledeniška jezera, med največjima sta Bohinjsko in Blejsko jezero. S podobnimi ekološkimi značilnostmi, kot to velja za jezera, so tu še stoječa vodna telesa. To so rečne akumulacije, gramoznice, zadrževalniki vode, ribniki, mlake in še kaj. Zaradi rabe prostora in velikega vpliva prispevnega območja ter neprimernega upravljanja in gospodarjenja s stoječimi vodami, so vsa jezera obremenjena in zelo ranljiva. Gre za klasično onesnaževanje z odpadnimi vodami, za gojenje rib, vplive kmetijskih površin, vnašanje tujerodnih vrst, turistične aktivnosti, kopanje. Zadnja desetletja najdemo tujerodne vrste skoraj v vseh jezerih, kar velja tako za ribe, ki jih ali so jih v jezera vnašali ribiči, do školjk, želv in rastlinskih vrst. Večina teh je kompeticijsko uspešnejša od domorodnih vrst. Četudi vplive že zelo dobro poznamo, je ukrepanje slabo, ozaveščenost nizka, celovitega upravljanja ni.
Značilen primer je Blejsko jezero*, kjer se cvetenja redno pojavljajo že od 50. let prejšnjega stoletja, ko so prvič opozorili na probleme evtrofikacije. V 80. letih so začeli reševati težave z natego (odvajanje hipolimnijske anoksične in s hranili bogate plasti) in dotokom Radovne. Natega odvaja vodo v reko Savo, kar z ekološkega vidika seveda ni rešitev. Hranila v jezeru ostajajo, koncentracija se z leti spreminja, zato so tudi cvetenja različna. Pojavljajo se spomladi, ko se razmnožijo cianobakterijske vrste, posebej iz družine Oscillatoriacea, vrsta Planktotrix (Oscillatoria) rubescens. Poletna cvetenja so manj opazna in so povezana z zelenimi algami in kremenastimi algami. Dokler ne bo primernih ukrepov v prispevnem območju, zlasti glede kmetijske rabe, delovanja ribogojnice na edinem večjem pritoku Mišca, prepovedi kopanja, kot to velja za alpska jezera, omejitev turistične rabe, hranjenja in vlaganja rib ipd., se stanje ne bo izboljšalo. Za to sta odgovorni lokalna skupnost (jezersko zemljišče je občinsko) in država (voda je naravno in javno dobro).
V Slovenskem društvu za zaščito voda smo mnenja, da se zaradi navedenih razlogov žal stanja v jezeru ne bodo prav nič spremenila, jezero bo cvetelo še naprej. Pri tem stanja jezera ne bodo izboljšali niti stalni monitoringi ali raziskave niti številni članki ali konference.
Prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda
Fotografije: Peter Pančur, marec 2020
*Blejsko jezero je mlado ledeniško jezero, ki leži v kotlini čelne kotanje nekdanjega Bohinjskega ledenika in zdaj šteje šele 9.000 let. Leži na nadmorski višini 475 metrov in ima povprečno letno temperaturo vode 12 °C. Oblikujeta ga dve med seboj ločeni kotanji, ki se med seboj razlikujeta ne le po globini, pač pa tudi po življenjskih združbah vodnih organizmov, ki ju naseljujejo. Vzhodna kotanja z globino do 24 metrov je plitvejša, zahodna pa doseže 30 metrov. Blejsko jezero je eno najbolj raziskovanih jezer v Evropi, že desetletja pa tudi naša izjemno pomembna turistična točka.
Prvi znaki onesnaženja in evtrofikacije so se na Blejskem jezeru začeli kazati v zgodnjih petdesetih letih. Glavni vzrok za onesnaženje jezera je bila blejska kanalizacija, velika obremenjenost jezera z organskimi snovmi (fekalijami) in hranilnimi dušikovimi in fosforjevimi snovmi pa je porušila naravno ravnotežje in povzročila slabo ekološko stanje jezera.
Več o tej tematiki lahko preberete tukaj.