Železniška nesreča z razlitjem kerozina pri Hrastovljah je ponovno vzbudila polemike o najbolj primernem viru pitne vode, ki bi bil dopolnilni vodni vir za oskrbo slovenske obale. Zagotovitev dodatnega vira je še posebej pomembna v sušnih poletnih mesecih, ko izvir Rižana ne zmore zagotavljati zadostnih količin zdrave pitne vode. Kot enega od možnih zato obravnavamo tudi vir pitne vode Klariči pri Brestovici. V zvezi s tem vodnim virom je bilo v zadnjem času navedenih kar precej netočnih informacij, ki terjajo strokovne odgovore in pojasnitve.
V svoji zgodovini se je območje slovenskega krasa vseskozi soočalo s pomanjkanjem pitne vode. Zaradi zakraselosti ozemlja na tem območju praktično ni izvirov, padavine takoj poniknejo v tla in ponikla voda z območja slovenskega Krasa pride na dan šele v Italiji, v mogočnih kraških izvirih Timav, kjer se izvirska voda po nekaj sto metrih toka izliva v morje.
Obdobje kroničnega pomanjkanja pitne vode na Krasu se je končalo okoli leta 1980 z uspešnimi hidrogeološkimi raziskavami Geološkega zavoda v Klaričih pri Brestovici, kjer so odkrili velike količine pitne vode. Kako pomembno je bilo to odkritje za prebivalce Krasa, priča tudi spomenik, ki so ga postavili v Sežani.
Območje črpališča Brestovica – Klariči leži v severozahodnem delu Tržaško-komenske planote v tektonsko pogojeni dolini suhe rečne doline, ki se iz Slovenije nadaljuje proti Doberdobskemu jezeru v Italiji. Kraški vodonosnik se nahaja v apnencih ter deloma tudi v dolomitih kredne starosti. Podzemna voda se pretaka večinoma po kraških kanalih. Vodonosnik matičnega Krasa je po svojih dimenzijah zelo obsežen, saj se razteza od Vremščice na vzhodu preko Dutovelj, Komna in Kostanjevice na italijansko stran, vse do Doberdoba in Gradišča ob Soči. Površina vodonosnika znaša okoli 500 km².
V sklopu izotopskih raziskav vode iz črpališča Klariči je bilo ugotovljeno, da se v vodonosniku poleg padavinske vode z območja Krasa še posebej v sušnih obdobjih pojavlja tudi podzemna voda reke Soče, ki doteka z italijanske strani. Z dotokom soške podzemne vode se v sušnih obdobjih tako kompenzira tudi zmanjšanje dotokov iz kraškega zaledja.
V letih 2006 – 2007 so strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije na širšem območju črpališča Klariči izvajali intenzivne geološke in hidrogeološke raziskave, katerih namen je bil podrobnejša hidrogeološka opredelitev vodonosnika ter tudi zajem še večjih količin podzemne vode z dodatnim vodnjakom. Raziskave sta financirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ter Kraški vodovod Sežana. Izdelane so bile tri raziskovalne vrtine ter vodnjak B-10 globine 80 m s premerom 600 mm.
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2008 objavilo razpis za izvedbo 30-dnevnega črpalnega poizkusa na novih objektih ob črpališču Klariči. S črpalnim poizkusom bi podrobneje opredelili kapaciteto vodonosnika Brestovica oziroma pridobili podatke, kolikšne količine podzemne vode je možno iz vodonosnika dolgoročno črpati v sušnih obdobjih, ko so potrebe po pitni vodi na obalno-kraškem območju največje. Eden od ciljev črpalnega poizkusa je bil tudi preveriti možnost vdora morske vode v vodonosnik med intenzivnim črpanjem podzemne vode.
Pred črpalnim poizkusom je bila v novi vodnjak B-10 vgrajena potopna črpalka Pleuger moči 180 kW in kapacitete 100 – 290 l/s. Črpalka je bila nameščena 38 m pod koto terena.
Črpalni poizkus z intenzivnim črpanjem podzemne vode je potekal mesec dni, od 4. avgusta do 4. septembra 2008, torej v poletnem času, ko je količina padavin majhna, nivo podzemne vode v vodonosniku pa nizek.
Ves ta čas je v vodnjaku B-10 črpalka kontinuirano delovala, količina črpanja pa je bila dokaj konstantna – med 265 in 266 l/s.
Iz vodnjaka B-10 je izčrpana voda odtekala po začasnem cevovodu izven območja črpanja, katerega trasa je potekala v smeri proti jugovzhodu. Cevovod je imel premer 500 mm, njegova dolžina je bila 700 m. Iztočni del cevovoda je bil usmerjen v kraško kaverno, ki pa ni uspela odvajati vse načrpane vode v kraško podzemlje. Višek podzemne vode je odtekal v dolino severno od iztoka iz cevovoda, kjer je nastalo začasno jezero.
Začasni odvodnjevalni cevovod iz vodnjaka
B-10
Iztok vode iz začasnega odvodnjevalnega cevovoda med črpalnim poizkusom
Jezero izčrpane kraške vode, ki je med črpalnim poizkusom nastalo v dolini pod iztokom iz začasnega cevovoda
Med poizkusom se je v vodnjaku B-10 ob črpanju 265 l/s nivo podzemne vode znižal le za 18 cm. Z ekstrapolacijo podatkov je bilo ocenjeno, da bi se ob intenziteti črpanja 350 l/s nivo vode v vodnjaku znižal za približno 25 cm. Tudi premer depresijskega lijaka vodnjaka B-10 je bil dokaj majhen, znižanje nivoja podzemne vode zaradi črpanja je bilo zaznano le do razdalje 25 m od vodnjaka.
Med črpalnim poizkusom je obstoječe črpališče Klariči ves čas delovalo s polno močjo (206 l/s), voda iz črpališča se je odvajala po obstoječem vodovodnem omrežju za oskrbo krasa s pitno vodo ter tudi preko dodatnega cevovoda proti slovenskemu obalnemu območju. Viški izčrpane vode so se iz vodovodnega sistema izlivali pri Rodiku.
Med črpalnim poizkusom je bilo iz vodonosnika 30 dni brez prekinitev črpano 265 l/s podzemne vode iz vodnjaka B-10 in 206 l/s iz treh vodnjakov v obstoječem črpališču Klariči, kar skupno znese 471 l/s. Gre torej za dovolj dolgo obdobje črpanja v hidrološko najbolj neugodnem delu leta, zaradi česar lahko rezultate črpalnega poizkusa tolmačimo kot povsem zanesljive in reprezentativne, tudi za najbolj neugodne pogoje uporabe vodnega vira.
Med črpalnim preizkusom je bilo v črpališču Klariči izčrpanih 559.000 m3 vode in iz vodnjaka B-10 712.400 m3 vode. To pomeni, da je bilo med črpalnim preizkusom iz kraškega vodonosnika na območju črpališča Klariči skupno odvzetih 1.271.400 m3 podzemne kraške vode.
Glede na majhna znižanja ob črpanju v posameznih vodnjakih je bilo na osnovi 20-odstotne ekstrapolacije ocenjeno, da bi bilo možno iz vodonosnika tudi ob sušnih pogojih črpati okoli 565 litrov vode na sekundo. Meritve električne prevodnosti črpane vode so pokazale, da tudi ob dolgotrajnem obilnem črpanju ne prihaja do zaslanjevanja vode oziroma vdora morske vode v vodonosnik.
V času sledilnega poizkusa ni bilo zaznanih nikakršnih negativnih vplivov črpanja na kemijsko sestavo oziroma kakovost podzemne vode. S podaljševanjem sušnih meteoroloških pogojev proti koncu avgusta je v vodonosniku sicer prišlo do zniževanja električne prevodnosti in mineralizacije podzemne vode, kar je bila posledica večjega deleža napajanja iz podtalnice reke Soče, ki ob sušnih pogojih zateka v kraški vodonosnik. Zaradi dopolnilnega napajanja iz medzrnskega vodonosnika reke Soče v Klaričih ne prihaja do padcev izdatnosti vodnega vira v sušnih pogojih, kakršni so značilni za druge kraške vodonosnike.
Za ugotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi je bil med črpalnim poizkusom odvzet tudi vzorec vode za celovito kemijsko in bakteriološko analizo. Ugotovljeno je bilo, da v podzemni vodi iz vodnjaka B-10 noben kemijski parameter ne presega dovoljenih vrednosti, ki so predpisane v Pravilniku, in da je po svoji kemijski sestavi primerna za oskrbo s pitno vodo. K sreči je kraški vodonosnik trenutno še relativno neobremenjen s potencialnimi onesnaževali zaradi kmetijstva in urbanizacije in so zato koncentracije nitratov in pesticidov v podzemni kraški vodi nižje kot v večini ostalih vodnih virov na območju Slovenije.
Rezultati črpalnega poizkusa v Brestovici so torej nedvomno pokazali, da je iz vodonosnika možno črpati vsaj 565 l/s podzemne vode tudi v poletnih sušnih pogojih. Voda je dobre kakovosti in primerna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Trenutno Kraški vodovod za oskrbo slovenskega Krasa potrebuje dobrih 100 l/s, za občasne dobave vode na slovensko obalo pa porabi okoli 110 l/s, neizkoriščenih ostaja torej približno 360 l/s kakovostne pitne vode. Viške pitne vode bi bilo mogoče koristno uporabiti kjerkoli na območju jugozahodne Slovenije.
Na osnovi dopolnilnih hidrogeoloških raziskav so bile izdelane tudi dopolnjene strokovne podlage za zaščito vodnih virov Klariči in Raša, ki so trenutno v fazi priprave akta o zaščiti na Ministrstvu za okolje in prostor. V strokovnih podlagah so predvideni ukrepi, ki bodo lahko učinkovito zmanjšali nevarnost onesnaženja tega dragocenega vodnega vira. V tem sklopu je bila obdelana tudi možnost zaščite zaledja na italijanski strani. K sreči obstaja tudi preko meje interes za čimbolj učinkovito zaščito kraškega vodnega vira, saj je isti vodni vir preko vodarne Randaccio deloma uporabljen tudi za oskrbo z vodo mesta Trst in njegove okolice.
dr. Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije
Prispevek je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela dne 22. avgusta 2020.
