Voda tudi ubija
Dan boja proti utopitvi – 25. julij
Ali ste se že kdaj utapljali? Ali poznate občutek, ko vam pljuča prične zalivati voda in nenadoma ne morete dihati, ker je okoli vas samo še tekočina? Sam imam za seboj takšno izkušnjo in še vedno me je groza ob spomnu na to. Kot majhni otroci smo se v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja na začetku zime igrali na bregu Glinščice na Viču, v času, ko ta še ni bila regulirana v nerazpoznaven betonski kanal, v katerem je danes ob srednjem vodnem stanju komaj še kaj vode. Takrat je bilo drugače – naravna struga Glinščice je bila polna vode. Lovili smo se ob bregu in nenadoma je pod menoj zmanjkalo tal, stopil sem na šop trave, ki je visela nad vodno gladino. Sredi mrzlega novembra sem se oblečen znašel v globokem tolmunu, kjer me je mokra obleka vlekla navzdol. K sreči je bila mama v neposredni bližini, da me je potegnila na kopno. Danes pravi, da v svojih spominih pretiravam, da je vse skupaj trajalo le nekaj sekund, a v meni je spomin na to ostal kot zelo travmatična izkušnja. Neprijetno je bilo tudi vse tisto, kar se je dogajalo za tem, v zimskem vremenu sem bil premočen do kože. Še v odrasli dobi, ko sem se kdaj pa kdaj po nesreči oblečen znašel v vodi, me je ob tem oblival srh.
Slika 1: Utopitev je še vedno eden od najpogostejših vzrokov smrti pri mladostnikih. (foto: Stormseeker – Unsplash)
Žal v vsakdanjem življenju utopitev ni tako redka. Tudi tam ne, kjer pričakujemo, da večina prebivalstva pozna vsaj osnove plavanja. Večinoma gre za nesreče, ki niso izzvane, nemalokrat do njih pride tam, kjer tega ne bi pričakovali. Sami pri sebi pomislite, ali ste poznali koga, ki je življenje končal na ta način? Sam sem poznal nekaj jamarskih potapljačev in kajakašev na divjih vodah, ki so umrli v vodnih globinah. Pa tudi v zgodovini naše družine se najde kakšen prednik, ki je končal med razpenjenimi valovi katere od podivjanih rek. Voda, ki nam omogoča življenje, lahko tudi ubija. Vodo v njenih različnih pojavnih oblikah pogosto podcenjujemo, tudi tam, kjer je na videz nedolžna.
Poleg številnih drugih mednarodnih dni poznamo tudi svetovni dan boja proti utopitvam (ang. World Drowning Prevention Day), ki ga je Organizacija združenih narodov – OZN razglasila aprila 2021, za ta dan pa odredila vsakokratni 25. julij. Ta dan se uvršča med tiste mednarodne dni, ki so nastali kot posledica prizadevanj OZN za dosego ciljev trajnostnega razvoja, saj utopitve ponekod predstavljajo resen problem. Za obeleževanje tega dne je zadolžena Svetovna zdravstvena organizacija – WHO.
Slika 2: Ne skači v vodo tam, kjer ne poznaš njene globine. (foto: Ian Wagg – Unsplash)
Na letni ravni v globalnem merilu zaradi utopitve umre 236.000 ljudi, vendar je to verjetno številka, ki je zaradi pomanjkljivih podatkov o vzrokih smrti podcenjena. Utopitev je eden od glavnih vzrokov za smrt mladih mlajših od 24 let. Poleg otrok so utopitvam najbolj izpostavljeni moški, kar je verjetno posledica tega, da za ženske pri kopanju velja mnogo več omejitev kot za močnejši spol. Prav tako se moški pogosteje ukvarjajo s poklici ob in na vodi. Utopitev je dogodek, ki je tretji po vrsti po pogostosti med nenamernimi poškodbami s smrtnim izidom, predstavlja pa 7 % vseh takšnih dogodkov. Pri tem bi najprej pomislili, da se večina utopitev dogodi na morju, pa temu ni tako, kar 90 % smrtnih nesreč z utopitvijo se zgodi na rekah, jezerih, v umetnih bazenih, v sistemih za oskrbo z vodo in celo v vodnjakih za oskrbo s pitno vodo.
Utopitve so, zlasti v razvijajočem se svetu, relativno velik javno zdravstveni problem. Večinoma se utopitve dogajajo v jugovzhodni Aziji in na območju vzhodnega Pacifika. V razvitem svetu so utopitve mnogo redkejši pojav.
Slika 3: Vodnih užitkov naj ne prekine lahkomiselnost. (foto: Brooklyn Morgan – Unsplash)
Pomemben del boja proti utopitvam so preventivni ukrepi. Med najpomembnejše preventivne ukrepe WHO uvršča:
- poučevanje plavanja, ukrepov varovanja pred utopitvijo in izobraževanje o reševanju,
- izobraževanje kopaliških mojstrov in reševalcev iz vode,
- vzpostavitev varovalnih barier, ki onemogočajo dostop do vode,
- zagotavljanje varnih območij z ustreznim nadzorom, zlasti za predšolske otroke,
- vzpostavljanje varnega čolnarjenja, plovbe in regulacije plovnega prometa,
- varstvo pred poplavami.
Zunaj je vroče in sonce neusmiljeno pripeka. Ohladitev v vodi, v morju, bližnji reki ali na mestnem bazenu je še kako osvežujoča. Pri tem pa ne pozabimo na osnovno varnost, ne skačimo na glavo v vodo, kjer ne vemo, kako globoka je, predvsem pa pri plavanju in z drugimi, z vodo povezanimi aktivnostmi, ne pretiravajmo. Če pride do nesreč, reagirajmo zrelo in premišljeno. Dobro je poznati tudi znake in odziv telesa na utapljanje, ki so povsem drugačni, kot jih prikazujejo v filmih. Napačno reševanje utapljajočega je lahko nevarno tudi za reševalca, utapljajoči ni premišljen in v boju za zrak ima neizmerno fizično moč.
Prof. dr. Mihael Brenčič
