Scroll Top

Ali smo dovolj odgovorni do vode?

To vprašanje je vredno razmisleka tako vsakega državljana Evrope kot tudi vseh prebivalcev Slovenije. Nekateri raziskovalci opozarjajo, da se naše okolje segreva in da ima to na vodna okolja in kroženje vode močan vpliv. Zaradi povišane temperature iz zemeljske površine izpari več vode, ki se kratkotrajno zadrži v oblakih, kar posledično povzroča daljša sušna obdobja ali pa močne padavine. Vsekakor gre za ekstremne pojave, ki vplivajo na naravo, poljedelstvo, ljudi in vso infrastrukturo, na katero smo vezani. Da bi se čim lažje in s čim manjšimi stroški prilagodili novim razmeram v našem okolju, moramo že danes z vodo na vseh ravneh ravnati bolj odgovorno in poskrbeti za zaloge zdrave pitne vode.

Naša naloga je, da skušamo zmanjšati vpliv na naravno kroženje vode, kar pomeni, da moramo zmanjšati porabo vode, ponovno uporabiti prečiščeno vodo in vodo v veliki meri reciklirati. Smiselno bo ponovno uporabljati predelano padavinsko vodo, kot so to delali že naši predniki z lovljenjem deževnice za njeno uporabo. Odpadno vodo, ki je ne moremo ponovno uporabiti, moramo pred izpustom v naravo ustrezno prečistiti. Večjo skrb moramo zato posvetiti urejanju vodotokov, upoštevaje varstvo ekosistemov in direktiv, ki to urejajo. Ustrezna gradnja zadrževalnikov površinskih vod lahko zmanjša poplave. Urediti moramo tudi ustrezne namakalne sisteme na ravni države, ki ob sprejetju zakonskih podlag nosi tudi odgovornost do državljanov, prihodnjih rodov in okolja, v katerem živimo. Nikakor ne smemo pozabiti, da bo naše sedanje neodgovorno ravnanje vplivalo na življenje naslednjih generacij in na stanje vodnega okolja.

Kako pomembna je voda, se običajno zavemo šele takrat, ko je zmanjka ali nam iz pipe priteče voda slabe kakovosti. Ni redkost, da morajo velike sisteme za oskrbo s pitno vodo že danes opremljati z dragimi čistilnimi napravami za pripravo pitne vode. Z njimi odstranijo onesnaževala, preden spustijo takšno vodo v vodovodne sisteme. Takšni sistemi imajo tudi stalen nadzor kakovosti pitne vode. V slabšem položaju so manjši vaški vodovodi, pri katerih strokovni nadzor ni najboljši, prav tako pa tudi ni ustreznega predčiščenja onesnažene pitne vode. Da bi bilo onesnaženja pitne vode čim manj in da bi ohranili večja območja tudi z manjšimi izviri pitne vode ustrezne kakovosti, bi morali že danes odgovorno ravnati tudi z odpadnimi vodami in njihovim čiščenjem.

Neustrezno čiščene in v vodno okolje odvajane odpadne vode so lahko vzrok za onesnaženja virov pitne vode. Razgradljive organske snovi povzročajo v površinskih vodah pomanjkanje kisika in celo akutne pogine rib in drugih organizmov. Dušikove spojine v odpadnih vodah povzročajo čezmerno rast alg, ki odmirajo in povzročajo dodatno organsko onesnaženje. Zato je treba tudi dušikove hranilne snovi iz vode zadovoljivo odstraniti, saj čiščene odpadne vode posredno ali neposredno napajajo podtalnico, ki je pri nas v večini primerov vir pitne vode.

Če uporabniki v gospodinjstvih niso priključeni na kanalizacijo, ki se konča z večjo čistilno napravo, je velika verjetnost, da se takšne odpadne vode le delno prečistijo v greznicah, preden odtekajo v vodno okolje. Vprašanje je tudi, ali so greznice ustrezno grajene in vzdrževane. Biti morajo ustrezne velikosti in neprepustne. Pregled stanja obstoječih greznic v Sloveniji je pokazal, da ima večina gospodinjstev, ki niso priključena na kanalizacijo, neustrezno čiščene odpadne vode. Te se odvajajo v okolje mimo greznic, greznice so premajhne, zato vode ponikajo ali odtekajo v meteorni kanal. Pravih vodotesnih triprekatnih greznic skupnega volumna 20 kubičnih metrov (normativ za gospodinjstvo) je pri nas zelo malo.

V Sloveniji je bila izdana Uredba o emisiji snovi in toplote iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10), ki predpisuje zamenjavo vseh greznic s tako imenovanimi malimi čistilnimi napravami. Postavljeni so bili tudi roki – do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017. Več občin, podjetij in razvojnih agencij je pristopilo k aktivnemu ozaveščanju prebivalstva ter k spodbujanju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) preko subvencij. Pol leta pred iztekom prvega roka za zamenjavo greznic (konec leta 2015) je Ministrstvo za okolje in prostor RS izdalo osnutek Uredbe za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, po katerem naj bi se po novem dovolile greznice z dograditvijo filtracije ali infiltracije, roki pa naj bi se podaljšali vse do leta 2027, kar pomeni kar 12-letni zamik uvedbe ustreznega čiščenja na mikronivoju. Pri tem je najbolj sporno to, da ustreznega delovanja teh mikrosistemov oziroma čiščenja ne bo nihče nadzoroval. Omenjeni predlog nakazuje rešitev, ki bo birokratsko zadostna, kakovost iztoka iz čistilnih sistemov pa s tem ostaja povsem nepomembna. Že danes pa praksa kaže, da je kontrola delovanja čistilnih naprav nujna, saj lahko le ustrezno delujoče čistilne naprave zadostijo svojemu namenu. Pri tem se nam upravičeno zastavlja vprašanje, zakaj obstoječi sistemi niso ustrezni, če zamenjave oziroma nadgradnje greznic nihče ne bo nadzoroval?!

Slovensko društvo za zaščito voda tako javno opozarja in poziva vse državljane Republike Slovenije k ohranitvi naših virov pitne vode s povečano skrbjo za ustrezno čiščenje odpadnih voda, ki mora biti tudi nadzorovano, nedelovanje pa ustrezno sanirano. Pristojne državne organe pozivamo, da uredijo zakonodajo tako, da se bo kakovost čiščenih odpadnih vod ustrezno nadzorovala. Samo na ta način bo okolje primerno zavarovano, ozaveščeni kupci pa bodo v dobri veri kupovali tiste čistilne naprave, ki bodo tudi ustrezno delovale.

Dr. Marjeta Levstek

Predsednica Slovenskega društva za zaščito voda

Naslovna fotografija: Photo by Nithya Ramanujam on Unsplash

Sorodni prispevki