Komunalno blato je vir: raziščimo alternative!

Komunalno blato je vir: raziščimo alternative!

V preostanku letošnjega leta bo vprašanje odvoza komunalnega blata aktualno, če odjemnikom ne bodo podaljšana izvozna dovoljenja za odvoz blata na Madžarsko. Četudi je to predvolilno politično vprašanje naših sosedov, pa je smiselno vprašanje alternativ, ki lahko vsaj zmanjšajo količino 70.000 ton blata, kolikor se ga po podatkih GZS letno tja tudi izvozi.

Od leta 2009, ko je nova zakonodaja onemogočila dotedanji način odlaganja odvečnega blata, se je ravnanje z blatom preusmerilo predvsem na njegov odvoz in sežig v tujini.

Stroški za obdelavo in odvoz blata predstavljajo velik del obratovalnih stroškov ČN, zato se vprašanju racionalne obdelave in uporabe posveča vedno več pozornosti. Zaradi visoke vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik-N, fosfor-P) evropske smernice narekujejo recikliranje blata v kmetijske namene ali v kompost oz. umetno pripravljeno zemljino za namen sanacije površin. Vsekakor pa je potrebno upoštevati možnost kontaminiranosti blata z nevarnimi snovmi.

V Sloveniji se za dehidracijo blata običajno uporabljajo mehanski sistemi, ki za svoje delovanje potrebujejo velik vnos energije in kemikalij. Alternativo mehanski dehidraciji predstavlja tehnologija trstičnih gred, ki omogoča sonaravno, ekonomsko in energetsko učinkovito dehidracijo, stabilizacijo in mineralizacijo blata. Na trstične grede se v serijah poliva sveže blato iz zgoščevalnika. Pri procesu obdelave blata na trstičnih gredah gre za interakcijo delovanja bio-fizikalnih procesov, odvodne izcedne vode, nalaganja in aerobne razgradnje blata. Blato se na posamezno gredo dozira (skladišči) vsaj 10 let. Končni produkt je dehidrirano in stabilizirano blato z več kot 30 % suhe snovi, ki ima v primeru neoporečnosti velik potencial za ponovno uporabo. Sistem trstičnih gred ima življenjsko dobo 30 in več let, saj je po praznjenju trstična greda spet pripravljena za ponovno polnjenje.

V Sloveniji imamo okoli 50 ČN s kapaciteto med 5.000 in 15.000 PE, ki v teoriji pridelajo 35.000 ton blata letno. Ob grobem upoštevanju stroška prevoza tega blata na večje ČN, kar je pogosta praksa, tako na letni ravni izgubimo 2,5 mio EUR (v oceni niso upoštevani stroški mehanske obdelave blata). Poleg neugodne ekonomike in zapravljanja potencialno kvalitetnega biomateriala so stroškovno prizadete prav manjše lokalne skupnosti na podeželju, kjer je snovna izraba možna lokalno in jo je časovno mogoče načrtovati.

Kljub temu, da so možnosti uporabe tako obdelanega blata omejene, so vendar možne in ob prihrankih, ki jih tehnologija omogoča, smiselne. Zaradi dolgega obdobja skladiščenja blata procesov, ki v tem času potekajo, se sestava blata spremeni. Končni produkt obdelave je kompostu podobna snov, ki vsebuje organsko snov in hranila (dušik, fosfor), ne vsebuje pa patogenih organizmov. Vnos takega materiala na zemljišča lahko bistveno izboljša bio-fizikalne lastnosti tal. Poveča se vnos hranil v tla, sposobnost zadrževanja vode in zmanjša se erozija tal.

Realno možnost uporabe vidimo zlasti v snovni porabi na zemljiščih ali kot del organske zmesi za revitalizacijo degradiranih površin oz. drugo rabo (npr. polnila ob večjih gradbenih posegih). Gre za spodbujanje temeljnih načel krožnega gospodarstva. Analize kažejo, da je vsebnost težkih kovin v blatu iz ČN Brezovica pri Ljubljani pod mejnimi vrednostmi, ki jih predpisuje Uredba o uporabi blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu, kar v teoriji omogoča njegovo ponovno uporabo na kmetijskih površinah.

In financiranje? Prihranki iz stroškov priprave in odvoza blata bi lahko podpirali poslovni model javno- zasebnega partnerstva, v katerem zasebni partner predlaga in ovrednoti rešitev s tehnologijo trstičnih gred in izvede celoten projekt od začetka do konca. Tveganja prevzame zasebni partner, ki jamči prihranke javnega partnerja. Tako investicija ni zabeležena v financah javnih partnerjev, kar je pogosta ovira slovenskih lokalnih skupnosti.

Mag. Alenka Mubi Zalaznik
Vodja projektov v podjetju LIMNOS
Dr. Gregor Plestenjak
Tehnolog