Slovensko društvo za zaščito voda skupaj s svojimi člani in udeleženci simpozija Vodni dnevi že leta opozarja na problematiko končne dispozicije oziroma odstranjevanja odvečnega biološkega blata, ki nastaja v procesu čiščenja odpadnih voda. Problem je zaradi prenehanja izvoza blata na Madžarsko nastal že v drugi polovici lanskega leta. Blato se je začelo kopičiti v čistilnih napravah in skladiščih, na razpise komunalnih podjetij za prevzem blata pa se ne javlja nihče. V lanskem letu smo v SDZV na ministra za okolje in prostor naslovili odprto pismo, s katerim smo ministrstvo skušali spodbuditi k večji angažiranosti pri reševanju končne dispozicije blata v naši državi. Pri tem smo podali tudi jasno stališče, da se zavzemamo za izgradnjo mono-sežigalnice, s katero bi količine blata povsem zmanjšali, uničili okolju škodljive snovi, ki se v blatu zadržijo tekom procesa čiščenja na čistilni naravi, pepel pa skladiščili za recikliranje fosforja, ki ga bomo potrebovali v prihodnosti.
Zaradi te izjemno pereče situacije je naša nevladna organizacija ustanovila strokovno skupino za reševanje problematike blata, na našo pobudo pa so se odzvali vsi povabljeni. Skupino poleg članov SDZV tako danes sestavljajo strokovnjaki iz večjih komunalnih podjetij, Zbornice komunalnega gospodarstva, prevzemniki in predelovalci blata, strokovnjak s področja svetovanja in pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj ter predstavniki MOP. Prvi skupni sestanek smo realizirali v decembru 2019, drugega v začetku januarja letos, tretji pa je planiran za mesec februar.
V delovni skupini smo ugotovili, da so naši pogledi in težave z blatom različni, zato je potrebno problematiko nekako poenotiti in čim hitreje priti do rešitev. Zadali smo si tri ključne naloge; hitro je potrebno najti rešitev za trenutno stanje glede prevzema in predelave oziroma odstranjevanja blata, zatem pa oblikovati strategijo in začeti z aktivnostmi za zagotovitev samozadostnosti pri odstranjevanju blata, ki nastaja zaradi čiščenja slovenskih odpadnih voda. Tretja naloga, ki je tudi izjemno pomembna, je aktivno pristopiti k ozaveščanju prebivalcev, ki morajo razumeti, da moramo v Sloveniji sami na najboljši možni način poskrbeti za odstranjevanje odpadkov, ki jih proizvedemo, sicer se bomo zaradi morebitnega onesnaženja voda lahko soočali še s hudimi zdravstvenimi problemi.
Delovna skupina tako preverja in ugotavlja, kakšni so dejanski problemi oddaje komunalnega blata iz čistilnih naprav. Tako velike kot male čistilne naprave namreč že poročajo, da nimajo več prevzemnika blata zaradi ustavitve oddaje blata na Madžarsko. Informacije s terena niso poenotene, komunalna podjetja nimajo lastnih skladišč, blato se že začenja kopičiti na dvoriščih KČN.
V SDZV si nikakor ne želimo, da zaradi nepravočasnega ukrepanja pride do morebitnega in nepotrebnega onesnaženja okolja. Želimo si jasnih usmeritev, kako danes in v prihodnosti sistemsko rešiti končno dispozicijo odvečnega blata.
Sliki 1,2: Primerno obdelano blato: stabilizirano, higienizirano in zgoščeno oz. posušeno blato ne predstavlja nevarnosti za ljudi [N.Dichtl, JP VOKA SNAGA]