Scroll Top

O kanalu C0 na preiskovalni komisiji tudi z vidika ekologije in hidrogeologije

 

 

Slika 1: Cevi za kanal C0 (foto: N1).

Preiskovalna komisija DZ, ki preverja morebitne zlorabe in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja in pri tem ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo tega povezovalnega kanala ter suma, da so bili postopki vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje, je k pričanju povabila več strokovnjakov, ki naj bi s svojega področja specializacije ocenili primernost ter upravičenost njegove izgradnje, ki jo izvaja MOL prek investitorja VOKA SNAGA.

Naložba v širitev kanalizacijskega omrežja v MOL

S projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, katerega del je tudi ta transportni kanal C0 za odvajanje odpadne vode iz primestnih občin Vodice in Medvode, želi MOL vse aglomeracije v mestu opremiti s kanalizacijo in doseči 98-odstotno pokritost s priključki na javno kanalizacijsko omrežje. Najprej je bila načrtovana nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v Vodicah in Medvodah ter izgradnja kanala C0 v MOL, zatem pa še nadgradnja CČN Ljubljana na terciarno stopnjo čiščenja, ki bi z dodatnimi priključki dobila nazivno kapaciteto 555.000 PE. Vrednost projekta, ki bi moral biti končan v letu 2021, znaša 111 milijonov evrov, zanj pa je Slovenija pridobila tudi evropska kohezijska sredstva.

Kaj je pri gradnji kanala C0 sporno?

Namen izgradnje kanala C0 je torej povezati kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo. V investicijskih načrtih poteka trasa kanala C0 v skupni dolžini 12,1 km na ožjem vodovarstvenem območju (VVO) s strogim vodovarstvenim režimom. Povezovalni kanal naj bi vključno s sekundarnimi kanali potekal od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, najbolj sporen pa je odsek v dolžini 2,1 km med čistilno napravo Brod in Ježico. Ker gre za vodovarstveno območje, ki je z vidika morebitnih vplivov na kakovost in količino vodnih virov najbolj občutljivo, bi gradnja kanalizacije povečevala tveganja za vodne vire in varnost oskrbe.

O kanalu C0 tudi mnenja neodvisnih strokovnjakov

Nestrinjanje z gradnjo trase kanala C0, ki poteka čez VVO preko prispevnega območja vodarne Kleče, sta na zaslišanjih izrazila tudi ugledna akademika, člana Slovenskega društva za zaščito voda. Na prvo sejo, ki je potekala 23. januarja 2024, je preiskovalna komisija povabila hidrogeologa prof. dr. Mihaela Brenčiča iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vidnega člana društva hidrogeologov (SKIAH) in Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) ter izrednega člana SAZU, na 17. sejo dne 15. oktobra pa še priznanega biologa in ekologa prof. dr. Mihaela J. Tomana iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki opravlja tudi funkcijo podpredsednika SDZV.

 

Slika 2: Hidrogeolog prof. dr. Mihael Brenčič, izredni član SAZU, je 23. 1. 2024 pričal na 1. seji Preiskovalne komisije  (foto: zajem zaslona TVSLO3).

 

Prof. dr. Mihael Brenčič je kot strokovnjak za podzemne vode na zaslišanju najprej pojasnil, da je bil v projekt kot član SKIAH vpleten že od leta 2015, ko so hidrogeologi začeli oblikovati strokovno mnenje v zvezi z gradnjo kanala C0. V letu 2016 so tako v svoji deklaraciji argumentirano izrazili nestrinjanje s potekom trase tega povezovalnega kanala čez napajalno zaledje oz. depresijski lijak vodnjakov vodarn Kleče in Šentvid. Lani so v začetku leta to potrdili še v skupni izjavi s Slovenskim društvom za zaščito voda. Kot hidrogeolog je pred komisijo poudaril, da pri javnih sredstvih, znanju in tehnologijah, ki so na voljo, ni potrebe, da Kanal C0 teče po tako začrtani trasi, kot poteka zdaj. Opozoril je tudi, da ima mesto Ljubljana veliko srečo, ker praktično stoji na izjemno izdatnem vodonosniku, ki danes občanom brez predhodne obdelave zagotavlja nemoteno oskrbo velikih količin visoko kvalitetne vode. Za oskrbo prestolnice s pitno vodo je še posebej pomembna vodarna Kleče 1, ki je z letnico 1888 najstarejša vodarna pri nas in prispeva kar 60 do 70 % vode v sistem ljubljanskega vodovodnega omrežja. V nadaljevanju je opozoril na veliko nevarnost onesnaženja podzemne vode v primeru morebitnega razlitja odpadne vode iz kanalizacije. Zaradi hitrega toka podzemne vode bi puščanje kanalizacije povzročilo hiter prehod s fekalijami obremenjene odpadne vode v dobro prepustne plasti vodonosnika in nadalje v vodnjake javne oskrbe s pitno vodo. Gradnja povezovalnega kanala C0, ki tako prinaša pomembna varnostna tveganja za ohranjanje pitne vode tudi za prihodnje generacije, je za hidrogeologe nerazumna in povsem nesprejemljiva.

 

1. redna seja Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja

23. januar 2024, Prof. dr. Mihael Brenčič – od 17:17 do 18:22

Povezava na prenos TVS: https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-preiskovalnih-komisij/175017892

 

Slika 3: Svoje poglede na kanal C0 je na 17. seji Preiskovalne komisije 15. oktobra 2024 podal tudi doktor bioloških znanosti, redni profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na BF UL prof. dr. Mihael J. Toman (foto: zajem zaslona TVSLO3).

Pred preiskovalno komisijo je svoja stališča glede gradnje kanala C0 izčrpno predstavil tudi strokovnjak za ekologijo in varstvo celinskih voda prof. dr. Mihael J. Toman, ki na tem področju deluje že 45 let. Opozoril je, da podzemne vode niso samo vir pitne vode, pač pa so pester in bogat ekosistem, v katerem delujejo številni organizmi. Ti skrbijo za njihovo naravno samočistilno sposobnost in tako delujejo v korist ljudi, kar pa je v primeru anoksičnih pogojev lahko tudi ogroženo. Tako je lahko podzemna voda, iz katere pri nas črpamo kar 95 % pitne vode, primerne kakovosti. Opozoril je, da lahko danes strokovnjaki le opozarjajo na take primere, kot je kanal C0, kjer je v ospredju zelo močan kapitalski vložek, vedno pa da o tem odloča le politika, bodisi lokalna, občinska, državna ali širše. Poudaril je tudi, da ni snovi, ki bi kanalizacijo 100-odstotno ščitile pred iztekanjem, zato je odvajanje odpadnih voda na dolge razdalje več kot vprašljivo, zlasti če je ta speljana čez ranljivo območje, ki bi moralo ostati nedotakljivo. Spomnil je še na problematiko padavinskih oz. meteornih voda, ki se obremenjene z različnimi snovmi odvajajo v mešane, namesto v ločene kanalske sisteme. Pri presojah o vplivih na okolje kot zakonskih podlag za sprejemanje odločitev je opozoril že obstoječe obremenjevanje prostora in na izbiro relevantnih parametrov, saj se pogosto zgodi, da vsi dejavniki tveganja v njih niso upoštevani. Mnenja je, da bi morali pri okoljskih presojah sodelovati strokovnjaki različnih profilov, kot so na primer ekologi, kemiki, mikrobiologi in strokovnjaki za prostor, kar zdaj žal ni ravno ustaljena praksa. Prav tako opozarja, da bi morala v takih kompleksnih okoljskih projektih imeti glavno besedo stroka in ne politika.

17. redna seja Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja

15. oktober 2024, Prof. dr. Mihael J. Toman – od 12:35 do 13:29

Povezava na prenos TVS: https://365.rtvslo.si/arhiv/seje-preiskovalnih-komisij/175079583

Sorodni prispevki