Vode je dovolj za vse
Svetovni dan prebivalstva – 11. julij
Če boste kliknili na tole povezavo, se vam bo na spletu odprl števec, ki podaja simulacijo trenutnega števila ljudi na Zemlji. Vzemite si minuto ali dve in opazujte, kako številka narašča. Že v nekaj minutah se bo prebivalstvo na Zemlji povečalo za prebivalce nekaj vasi, v enem samem dnevu pa se bo svetovno prebivalstvo povečalo za toliko, kot jih na primer premore drugo največje slovensko mesto Maribor. 15. november 2022 je bil dan, za katerega je Organizacija združenih narodov – OZN ocenila, da je populacija na Zemlji presegla mejnik z 8 milijardami ljudi. To so številke, ki si jih zelo težko predstavljamo. Sposobni smo miselno dojeti, koliko prebivalcev živi v enem stanovanjskem bloku ali celo v kaki srednje veliki vasi, nekoliko težje pa si predstavljamo dejansko velikost populacije v mestih. Čeprav podatke poznamo, so še manj zanesljive naše predstave o tem, koliko ljudi živi v posameznih državah, kontinentih ali na Zemlji. Vemo le to, da je 8 milijard zelo visoka številka. Če se spomnimo, da je bilo leta 2011 na Zemlji 7 milijard prebivalcev, in da se je med leti 1950 in 2020 število prebivalcev povečalo za več kot trikrat, nam je lahko zelo hitro jasno, da so napovedi rasti populacije na Zemlji za prihodnost zelo visoke. Po napovedih naj bi leta 2050 na Zemlji živelo 9,7 milijard ljudi. Ne glede na to, kaj pravijo demografi in katere modelne predpostavke za napoved prihodnjega števila prebivalcev pri tem uporabljajo, je vsakomur jasno, da so te številke zelo visoke in tudi zaskrbljujoče.
Slika 1: Voda je esencialna in elementarna snov za vse ljudi na Zemlji. (foto: Giorgio Trovato – Unsplash)
Ne glede na to pa OZN in njene agencije menijo, da ni razlogov za paniko in da je treba na rast prebivalstva zreti z optimizmom, in upoštevajoč ta vidik stremeti k trajnostnemu in vzdržnemu razvoju. Največja povprečna prirast svetovnega prebivalstva je bila zabeležena med leti 1965 in 1970 in je znašala kar 2,1 % na leto. Danes je povprečna rast nižja in znaša 1,2 %, vendar je v najrevnejših državah Afrike in Azije glede na svetovno povprečje še vedno tudi do dvakrat višja. Na postopno zmanjševanje stopnje rasti prebivalstva na Zemlji kaže tudi podatek, da se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na žensko v rodni dobi rodilo kar 4,5 otrok, danes pa ta stopnja znaša le še 2,5 otroka. Povišuje se tudi povprečna življenska doba, v zgodnjih devetdestih letih prejšnjega stoletja je ta znašala 64,6 let, v letu 2019 pa je življenska doba povprečnega Zemljana znašala že 72,6 let. Tem problemom in zavedanju o rasti prebivalstva je namenjen svetovni dan prebivalcev, ki ga je OZN razglasila že decembra leta 1990.
Tako kot za vsa druga živa bitja, je voda tudi za ljudi esencialna in elementarna. Preprosto dejstvo, ki ga vsi dobro poznamo, je, da brez vode ni življenja. Že enostaven premislek pove, da ljudje za svoje preživetje in za svojo dejavnost porabimo veliko vode, vendar je raba vode zelo različna in se razlikuje od kontinenta do kontinenta, od države do države, med različnimi klimatskimi pasovi, lahko pa bi našteli še številne druge dejavnike, ki vplivajo na njeno rabo. Vprašanja za ljudi potrebnih in nujnih količin vode so osnovna vprašanja, s katerimi se stroke o vodi že dolgo ukvarjajo, in kljub temu, da gre za pomembno strokovno in znanstveno materijo, na številna vprašanja še vedno ne poznamo natančnih odgovorov. Ocene se razlikujejo med seboj že pri vprašanju, koliko vode moramo popiti na dnevni ravni (povezava).
Slika 2: Na Zemlji nas je »le« nekaj več kot 8 milijard. (foto: Chuttersnap – Unsplash)
Kolikšna je minimalna količina vode, ki jo posamezen človek potrebuje za preživetje? Pomen vode za človeka lahko razdelimo v naslednje skupine: higiensko fiziološki, sanitarno tehnološki, socialno ekonomski in higiensko epidemiološki. Vse te skupine opredeljujejo vodo v celoti njene funkcionalnosti. Da lahko zdrav posameznik v celoti uveljavi in zadovolji svoje življenske potrebe, mora imeti na voljo dovolj vode, da ta izpolni vse funkcije, opredeljene znotraj naštetih skupin. Prav gotovo pa so najpomembnejše funkcije vode za posameznika opredeljene v higiensko fiziološki skupini, ki opredeljuje minimalno dopustno količino vode.
Z opredelitvijo minimalnih in nujnih količin vode se na mednarodni ravni največ ukvarja Mednarodna zdravstvena organizacija – WHO. Ta skrbi za vzpostavitev, uveljavitev in posodabljanje standardov, ki se nanašajo na količine vode ter zagotavljanje njene kvalitete kot živila, kar najpogosteje opredeljujemo kot pitno vodo. WHO je potrebo po vodi opredelila na podlagi optimalne dostopnosti, to pa je razdelila na tri osnovne skupine: osnovni ali minimalni dostop, zmerni in optimalni dostop.
Ključna je opredelitev minimalnega dostopa, ki pa ga ni mogoče določiti natančno ali eksaktno. Osnovni dostop opredeljuje vodo, ki vključuje vodo za pitje in minimalno osebno higieno, kar pa ne zagotavlja pranja in temeljitega umivanja. Osnovni dostop do vode omogoča preživetje, ne pa tudi optimalnih zdravstvenih pogojev, zlasti ranljivejše skupine prebivalstva so lahko v takem primeru izpostavljene določenim boleznim. In kaj je opredeljeno kot osnovni dostop? To je minimalno 20 L vode na člana gospodinjstva na dan, ob pogoju, da je voda dosegljiva na razdalji manj kot 1000 m od sedeža gospodinjstva oziroma manj kot 20 minut hoje do vodnega vira. Zmerni dostop do vode je prav tako opredeljen z razdaljo do vira pitne vode, v primeru te kategorije mora biti ta oddaljen manj kot 100 m od sedeža gospodinjstva ali pa manj kot 5 minut hoje, na razpolago pa mora biti minimalno 50 L vode na člana gospodinjstva na dan. Tak dostop že omogoča osnovno pranje in umivanje. Optimalni dostop do vode je opredeljen z delujočimi vodovodnimi napravami, to je takrat, ko ima posamezen član gospodinjstva na razpolago vsaj 100 L vode na dan, dotok vode pa je stalen in neprekinjen. Tak dostop zagotavlja vse higienske zahteve za zdravo in ustvarjalno življenje.
Slika 3: V mestih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva, kar povzroča številne izzive pri oskrbi z vodo. (foto: Owen Cannon – Unsplash)
S tem v zvezi je povezano tudi vprašanje o tem, koliko vode je posameznik porabil skozi zgodovino. Zgodovinarji, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, so mnenja, da je posameznik v prazgodovini porabil 20 L vode na dan. V grško rimskem obdobju je znašala poraba posameznika 40 L na dan, seveda pa pri tem podatku ne smemo imeti v mislih oskrbe z vodo v velikih mestih starega Rima, kjer je bila voda in z njo povezane naprave stvar prestiža guvernerjev in vladarjev, ki so vladali mestom. Po nekaterih ocenah je v večjih rimskih mestih oskrba z vodo dosegala tudi do 2 m3 na dan na meščana, kar pa bi lahko tudi po današnjih standardih označili kot razmetavanje z vodo. V srednjem veku naj bi bila količina dostopne vode na prebivalca nižja, okoli 30 L na dan, nato pa se je postopoma pričela poviševati. V Sloveniji natančnejših analiz tega, koliko vode danes porabimo v gospodinjstvih, nimamo, po dostopnih ocenah se ta poraba giblje med 130 do 140 L na dan na člana gospodinjstva. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da porabimo vedno več vode, poraba vode v gospodinjstvih stagnira, kar pomeni, da je v zadnjem desetletju bolj ali manj nespremenjena.
Mednarodna zdravstvena organizacija potrebo po vodi opredeljuje tudi na podlagi življenjskih razmer določene populacije. Tam, kjer nastopajo izredne razmere, se jim ljudje bolj ali manj ustrezno prilagodijo, zato so sprejemljive količine vode praviloma nižje, kot bi bile v normalnih razmerah. Pri tem WHO s stališča dostopa do pitne vode loči normalne ali običajne razmere ter izredne razmere, med katere sodijo različne naravne nesreče ter raznovrstni oboroženi konflikti. Slednji imajo pogosto za posledico rast števila beguncev in razseljenih oseb. Mednarodne organizacije oskrbi beguncev z vodo še posebej posvečajo in so na tem področju vpeljale posebne mednarodne standarde (povezava).
Slika 4: Interakcije med ljudmi in vodo so številne. (foto: Alex Block – Unsplash)
Koliko vode pa porabimo na globalni ravni? Tudi tukaj so številke od vira do vira podatkov nekoliko spremenljive. Na letni ravni človeštvo porabi 3.918 km3 vode, od tega 462 km3 ali 12 % za oskrbo z vodo, 734 km3 ali 19 % porabi industrija in 2.722 km3 ali 69 % kmetijstvo, ki je sektor z največjo globalno porabo vode. To so številke, ki si jih je zelo težko predstavljati, a jih poskusimo ponazoriti s primerjavo. V Jadranskem morju se nahaja 35.000 km3 morske vode. Človeštvo torej porabi nekaj več kot 10 % prostornine vode, kot jo je uskladiščene v Jadranskem morju. Malo ali veliko? Ta podatek pove mnogo predvsem o tem, koliko vode je uskladiščene v morjih.
Poigrajmo se še nekoliko s številkami. Oglejmo si, kakšno prostornino vode je človeštvo potrebovalo 15. novembra 2022, ko smo na Zemlji prekoračili 8 milijard prebivalcev. Koliko vode je potrebne na ta dan za zagotavljanje osnovnega, zmernega in optimalnega dostopa do nje? Za osnovni dostop smo na leto potrebovali 58 km3, za zmerni dostop 146 km3 in za optimalni dostop 292 km3. To pomeni, da bi za zagotavljanje optimalnega dostopa do vode vsem prebivalcem Zemlje potrebovali le 63 % količin, ki jih za oskrbo naselij že porabimo v globalnem merilu. Kje je vzrok, da okoli 1 milijarda prebivalcev še vedno nima ustreznega osnovnega dostopa do zdrave pitne vode, glede na to, da je v globalnem merilu na voljo dovolj vode? Za to sta odgovorna dva glavna vzroka, prvi tiči v dejstvu, da je voda, ki je ustrezna za oskrbo s pitno vodo, krajevno zelo neenakomerno razporejena, drugi pa je vezan na politične ter socioekonomske razmere, ki vladajo na posameznih območjih. Preostalih 37 % lahko obravnavamo kot presežno rabo vode, ki presega optimalne potrebe. Del te porabe gre na račun večje uporabe v razvitem svetu ter s tem povezanim standardom, v veliki meri pa je to odvisno tudi od relativno velikih izgub v sistemih za dobavo vode.
Kitajski pregovor pravi: »S prijatelji je tudi voda slajša.« Ta ljudska modrost v sebi skriva velik simbolni pomen vode. Voda je snov, ki nas združuje, združuje vse ljudi na Zemlji, ne glede na raso, spol, vero in prepričanje. Pomembno je, da se tega zavedamo vsi in da tisti, ki imamo vode dovolj, poskrbimo tudi za tiste, ki čutijo njeno pomanjkanje.
Prof. dr. Mihael Brenčič
