Prve dni oktobra je v Pirotu v jugovzhodnem delu Srbije potekal tridnevni simpozij srbskih hidrogeologov. Poleg domačih so se ga udeležili strokovnjaki iz 11 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Osrednja tema simpozija so bile podzemne vode kot glavni vir oskrbe z vodo, hidrogeologi pa so razpravljali tudi o tem, kako ta pomemben vir za oskrbo s pitno vodo tudi ohraniti.
Srbski geologi so iz vsake od držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, povabili predavatelja, da je predstavil stanje hidrogeologije v svoji državi. Z vabljenim plenarnim predavanjem z naslovom »Hidrogeologija Slovenije – Pregled razvoja hidrogeološke stroke od leta 1990 dalje« je Slovenijo na simpoziju zastopal izredni član SAZU prof. dr. Mihael Brenčič iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Na fotografiji: prof. dr. Mihael Brenčič v Pirotu (foto: zajem zaslona -RTS – www.rts.rs).
V svojem prispevku je podal kratek pregled razvoja in stanja hidrogeologije pri nas ter izpostavil vlogo in pomen hidrogeološke stroke v naši družbi. Opozoril je na vsa relevantna področja delovanja hidrogeološke stroke, ki obsega oskrbo s pitno vodo, izvedbo raziskav medzrnskih in kraških vodonosnikov, inženirsko hidrogeologijo, monitoring podzemne vode, vodovarstvena območja in izkoriščanje geotermalne energije.
O letošnjem simpoziju hidrogeologov so poročali tudi srbski mediji. Prispevek, ki sta ga za Radio Televizijo Srbije pripravila novinarja Maja Mijalković in Robert Ilić, je objavljen na povezavi:
Prevod prispevka v slovenskem jeziku:
Hidrogeologi v Pirotu: Ohranjati podzemne vode in preprečiti zlorabe
Pirot gosti tridnevni znanstveni simpozij hidrogeologov, na katerem poleg srbskih strokovnjakov sodelujejo tudi strokovnjaki iz 11 držav sveta. Tema so podzemne vode kot glavni vir oskrbe z vodo in kako ga ohraniti.
Nekoč so govorili, da bo tisti, ki bo imel vodo v 21. stoletju, vladal svetu. Ta boj že poteka, Srbija pa je država, ki s podzemnimi vodami ni pretirano bogata, vendar jih ima dovolj, da nihče ne bo ostal žejen. Večji izziv pa je, kako jih ohraniti in preprečiti zlorabo.
„Podzemne vode v Srbiji so zelo pomembne. Do okoli sedemdesetih let prejšnjega stoletja so podzemne vode zagotavljale več kot 90 odstotkov oskrbe z vodo. Vendar smo od takrat priča upadanju deleža uporabe podzemnih voda, kar je žalostno. Povečuje se delež uporabe vode iz površinskih akumulacij ali vodotokov, kar ni najboljša rešitev, zlasti v pogojih podnebnih sprememb, ki smo jim priča,” pravi Zoran Stevanović, profesor na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu.
Slovenija je precej bolj napredovala kot Srbija, ko gre za varovanje naravnih virov.
„V Sloveniji uporabljamo podzemno vodo za celotno oskrbo z vodo, kar 95 odstotkov vode, ki prihaja iz vodovodnega omrežja, je podzemna voda. Pri nas ni tako enostavno pridobiti dovoljenja, postopki so zelo zahtevni. V Sloveniji ne moreš biti lastnik vode, lahko si le lastnik polnilnice, kar je rešeno s koncesijami,“ pojasnjuje Mihael Brenčič, profesor hidrogeologije na Univerzi v Ljubljani.
Saša Milanović, profesor na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, poudarja, da Srbija še vedno zaostaja pri zakonodaji, čeprav je ta bistveno boljša kot pred 15, 20 ali 30 leti: „Imamo vode v Srbiji, ki so bile datirane z metodo C-14, stare več kot 46.000 do 50.000 let. Pred 50.000 leti je ta voda prišla v podzemlje, danes pa jo pijemo.“
Pirot že 20 let sodeluje v raziskavah z Rudarsko-geološko fakulteto iz Beograda, kar je obrodilo sadove.
„Veliko aktivnosti je bilo, predvsem ko gre za vodne vire, mesto in okoliške vasi. Menim, da smo kakovostno reševali vse te težave. Prav zaradi tega je imel Pirot dovolj vode, ne glede na vse podnebne spremembe,“ pravi Zoran Nikolić, direktor javnega podjetja „Vodovod in kanalizacija“.
Sporočilo strokovnjakov je, da je vsaka kapljica vode dragocena. Zato je treba vlagati napore v ozaveščanje prebivalstva, hkrati pa omogočiti, da vode tečejo v harmoniji z naravo.
