V drugi polovici julija 2022 smo bili priča največjemu požaru v zgodovini samostojne Slovenije. Ognjena stihija je ob slovensko italjanski državni meji na zahodu Krasa divjala dva tedna. Zgorel je gozd na površini okoli 2.800 hektarjev ter številni travniki. Zahvaljujoč naporom številnih gasilcev iz vse Slovenije ter pomoči iz tujine je zagorelo le nekaj objektov in požar je minil brez človeških žrtev. Ognjeni zublji so bili ukročeni šele, ko se je povečala podpora iz zraka, s sodelovanjem za to nalogo posebej prirejenih letal, ki so na pomoč priletela iz tujine. Za gašenje so potrebne velike količine vode, koliko jo je bilo uporabljeno pri tem gašenju, bodo verjetno pokazale naknadne analize. Gasilci so vodo zajemali iz lokalnih vodovodnih sistemov, kot je na primer vodovod Klariči Brestovica, in iz vodotokov v Vipavski dolini. Prav gotovo bo v prihodnje zanimivo videti analize porabe vode za gašenje in od kod vse so gasilci vodo zajemali. Za sedaj je še prezgodaj, da bi imeli na voljo zanesljive podatke.
Poleg tega pa ostajajo odprta tudi vprašanja vpliva tokratnega požara na vodne vire Krasa ter njegove okolice. Tudi to bo verjetno predmet prihodnjih analiz, ne glede na to pa lahko v tem trenutku podamo nekaj informacij o tem, kako požari vplivajo na lokalni vodni krog na prizadetem območju.
Ker se obseg in število požarov na globalni ravni, ponekod pa tudi v regionalnem merilu in v posameznih državah, povečuje, zaradi naraščanja temperatur ozračja pa se bo takšen trend na žalost nadaljeval tudi v prihodnje, so se zlasti tam, kjer jih ta naravna nesreča pogosto prizadane, analiz odnosa med vodnim krogom in požarom že lotili. Vsem težavam navkljub, veliki materialni škodi ter tudi človeškim žrtvam, ki jih povzročajo ti dogodki, gre za intrigantna multidisciplinarna znanstvena vprašanja, ki pa nam lahko v prihodnje pomagajo pri zaščiti pred požari in tudi pri odpravljanju njihovih posledic.
Zlasti veliki požari temeljito posežejo v vodni krog na prizadetem območju. Pogosto so ti požari posledica intenzivnih suš, kakor je primer tudi tokrat na Krasu. Suša je hidrološki pojav, katerega posledice v obliki požara vplivajo na razmerja v vodnem krogu na pogorelem območju. Po požaru se razmerja med posameznimi komponentami območnega vodnega kroga spremenijo. V osnovni vodni bilanci vsakega območja imamo opraviti s tremi glavnimi komponentami; padavinami, odtokom in evapotranspiracijo (za kratko razlago tega pojava glej blog Kakšne vrste suš poznamo?). Zaradi požara večina rastlin propade ali pa potrebujejo nekaj sezon, da si opomorejo, kar vpliva na evapotranspiracijo, ki se po požaru zelo zmanjša. To ima za posledico spremembo v odtoku, pri velikih požarih pa vpliva tudi na lokalne vremenske vzorce in s tem tudi na padavine. Zaradi propada gozda pride do spremembe mikroklime, kar ponovno vpliva na vremenske vzorce.
Kot posledico večine požarov v svetu opazujejo povečan odtok vode iz območja. Zvišajo se predvsem vršni, maksimalni pretoki. Po eni strani je to posledica spremenjenega rastlinskega pokrova in vloge rastlin v lokalnem vodnem krogu, po drugi strani pa je to posledica spremenjene funkcije tal. Zlasti tla, ki vsebujejo relativno visok delež glinenih mineralov, med požarom spremenijo svoje hidrološke lastnosti, njihova vodoprepustnost se zaradi spremenjene mineraloške sestave zelo zmanjša. Ta proces je zelo podoben tistemu, ki ga opazujemo pri žganju gline v lončarstvu ali pri proizvodnji keramike. Po drugi strani pa se spremenijo tudi funkcije, zaradi katerih se voda zadržuje v tleh. Za večino tal je značilna prisotnost organske snovi, ki vodo zadržuje, ob požaru pa ta zgori in zaradi tega tla izgubijo zadrževalno funkcijo vode.
Po požarih pride do povečane erozije tal in tudi kamnin, ki ob močnih požarih razpokajo. Požar ima na kamnine podoben učinek kot mehansko preperevanje. Zaradi erozije se spremeni morfologija tal, kar vpliva tudi na naravo površinskega odtoka vode, predvsem pa, v površinskih vodah se zelo poveča količina sedimenta, ki lahko v nizvodni smeri od požara zelo vpliva na morfologijo vodotokov in na pretočne razmere. V obdobju takoj po požaru je v vodi prisotno tudi veliko pepela.
Pri vplivih požarov na vodni krog in na vodno okolje pa ne smemo pozabiti na njihovo kemijsko stanje. Zaradi požara in sprememb tal, ki nastanejo pod vplivom ognja, pride do mobilizacije nekaterih (težkih) toksičnih kovin. Poveča se njihov transport v raztopini in v obliki koloidov, zaradi slednjih se poviša motnost vode v vodotokih. Študije kažejo, da se v vodi, ki odteka z območja požara, povišajo koncentracije živega srebra, pa tudi koncentracije arzena, svinca, kroma in železa. Zaradi spremenjenih pogojev toka in fizikalno kemijskih pogojev se poveča tudi transport hranil, kot so nitrat, ogljik in fosfor, kar prav tako vpliva na kemijsko in ekološko stanje vodotokov v nizvodni smeri od območja požara. V vodi se po požaru povečajo tudi koncentracije »neškodljivih« raztopljenih zvrsti, kot so sulfat, klorid, kalcij, magnezij, natrij in kalij.
Spremembe, ki smo jih opisali, pa ne vplivajo le na naravne ekosisteme, temveč tudi na človekovo rabo vode. Na to zlasti vpliva povišana sedimentacija, pri tem so zlasti na udaru jezovi in drugi hidrotehnični objekti. Do sprememb prihaja tudi na infrastrukturi, namenjeni oskrbi s pitno vodo, zlasti tam, kjer se za ta namen uporablja površinska voda.
Na Krasu, kjer je prišlo do požara, površinskih vodotokov ni. Tudi oskrba s pitno vodo je vezana na podzemno vodo. Ne glede na to, kras je zelo poseben in ranljiv naravni sistem, kjer je porazdelitev tal in vode povsem drugačna kot drugod. Drugačni so procesi infiltracije vode v tla, prav tako so drugačne samočistilne sposobnosti tal in vodonosnika. Ali se bodo posledice ognjene ujme poznale tudi na podzemnih vodah Krasa? V tem trenutku je za podajanje odgovora na to vprašanje še prezgodaj. Vsekakor pa bi bilo smiselno, da bi se izvedle nekatere meritve in raziskave. Preučiti bi bilo potrebno prepustnost tal in njihovo infiltracijsko kapaciteto, analizirati kemijsko in količinsko stanje podzemne vode pod požariščem ter izvesti ustrezne modelne analize in interpretacije. Takšna okoljska forenzična analiza nam bi gotovo pomagala bolje razumeti posledice požarov, morda pa bi nam pomagala tudi pri preprečevanju njihovega nastanka.
prof. dr. Mihael Brenčič
Letošnji požar na Krasu je uničil 3600 hektarov površin (foto: Borut Živulović/Bobo)
Preberite tudi ostale povezane prispevke avtorja z naslovi:
