Predlogi, pripombe in komentarji štirih strokovnih združenj s področja voda k predlogu ZUOVE (na dan 13. januar 2023)
Po temeljitem razmisleku in pogovoru, ki smo ga imeli po sestankih na MZI in na MOP, smo se predstavniki štirih strokovnih združenj s področja voda strinjali, da je urejanje odprtih vprašanj umeščanja OVE v predlaganem »pospeševalnem« zakonu, ki posega v številne druge »sistemske« zakone in celo v njihove podzakonske akte, izjemno tvegano z vidika potencialnih zakonskih neskladnosti, tovrstna nepreglednost pa lahko v zadnji instanci blokira uspeh zakona in s tem tudi razvoj OVE.
Na sestanku na MOP smo tudi izvedeli, da na ministrstvu zaradi ugotovitev Računskega sodišča že pripravljajo spremembe Zakona o vodah, zato predlagamo, da bi v tem postopku vsa nerešena vprašanja OVE, povezana z vodami, uredili neposredno v spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
Opozarjamo, da se naši predlogi, pripombe in komentarji, ki jih navajamo v nadaljevanju, nanašajo le na tiste člene ZUOVE, ki so povezani z Zakonom o vodah. Drugih odprtih vprašanj, ki so povezana z uvajanjem in pospeševanjem OVE v slovenski prostor, pa tudi smiselnosti uvedbe zakona samega, nismo načenjali.
- člen (fotonapetostne naprave na vodnem zemljišču 37. a. člen ZV)
Na sestanku na MZI nam je bilo pojasnjeno, da so iz predloga ZUOVE izločene postavitve SE na različnih vodnih zemljiščih oziroma na umetnih vodnih telesih (ojezerjene gramozne jame, namakalne akumulacije…), razen na umetnih jezerih, ki so nastala zaradi odvzema ali izkoriščanja premoga. S to rešitvijo se strinjamo in menimo, da je ustrezno zapisana v predlogu za novi 37.a. člen ZV.
- člen (fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave na vodovarstvenih območjih 74.a. člen ZV)
Na novi predlog dopolnjenega drugega odstavka člena 74.a ZV-1, ki ste nam ga posredovali, imamo naslednji komentar in pripombe:
Na podlagi analize stanja vodovarstvenih območij na teritoriju Republike Slovenije predlagamo, da se v celoti prepove umeščanje OVE na ožjih vodovarstvenih območjih (VVO II). Površina teh območij (občinski nivo in državni nivo) ustreza 717 km2, kar predstavlja le 3,5 % ozemlja države. Če k temu dodamo še najožja vodovarstvena območja (VVO I), ki prekrivajo 115 km2, znaša skupna površina ožjih območij 832 km2, kar ustreza 4,1 % površine države. Menimo, da je to le manjši delež površine države, ki ga lahko zaradi velikega pomena varovanja pitne vode v celoti zavarujemo.
Kot smo poudarili že v predhodnem mnenju, ki smo ga na ministrstvi podali v decembru, umeščanju OVE na širših vodovarstvenih območjih (VVO III) ne nasprotujemo, vendar pa vztrajamo, da je pri tem treba obvezno izvesti presojo s pomočjo analize tveganja, ki je natančno opredeljena v Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij. Pravilnik določa, da se v vsaki uredbi za posamezen VVO s pomočjo strokovnih podlag, ki so podlaga za sprejem uredbe, posebej določi ukrepe, prepovedi in omejitve, kot je že bila praksa do sedaj. Narava napajalnih zaledij in s tem VVO se od primera do primera razlikuje (npr. kraški vodonosniki, ravninski vodonosniki na poplavnih ravnicah rek – medzrnski vodonosniki). Naravne danosti so ponekod takšne, da je umeščanje OVE možno brez dodatnih presoj, drugod pa je presojo treba izvesti. Tam, kjer je presojo z analizo tveganja treba izvesti, pa naj bo to tudi predmet izdaje vodnega soglasja.
Na podlagi tega predlagamo, da se v 3. alinejo 3. odstavka 32. člena, ki se nanaša na VVO, zapiše:
- širše območje, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom: postavitev naprav je dovoljena pod pogojem, da:
– so v postopku dovoljevanja in izvajanja posega v okolje preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa,
– strokovno usposobljena oseba izvede analizo tveganja za onesnaženje, iz katere izhaja, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa zaradi te gradnje sprejemljivo, in
– so med izvajanjem gradbenih del zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih ter podzemnih voda,
– vlada lahko v uredbi o posameznem vodovarstvenem območju na podlagi strokovnih podlag določi, da je na širšem vodovarstvenem območju dovoljeno umeščanje OVE.
Za 5. odstavek 32. člena predlagamo, da se črta beseda »lahko«, saj menimo, da je to nujno potrebno, kar izhaja iz razlage spremembe 3. alineje 3. odstavka 32. člena.
- člen (spremljajoča energetska dejavnost)
Na sestanku na MZI smo se postavljanja fotonapetostnih naprav na vodnih površinah akumulacijskih bazenov (jezer) HE lotili le obrobno. 26. člen nam ni bil predstavljen v celoti. Pojasnili pa ste nam, da v zvezi s tem kakršnekoli spremembe Zakona o vodah niso potrebne, saj gre za energetsko infrastrukturo, za katero že obstaja vodno dovoljenje oz. ustrezna koncesijska pogodba. S spremembo vodnega dovoljenja oz. koncesijske pogodbe (in seveda z vsemi postopki, ki strokovno utemeljujejo takšno spremembo), bi pač upravljavec akumulacije lahko zahteval tudi postavitev fotonapetostnih naprav na vodnem telesu akumulacije. V osnovi s to logiko argumentiranja nismo imeli posebnih težav.
Toda že prvi odstavek 26. člena se bere drugače: spremljajoča energetska dejavnost se ne veže le na vodna zemljišča akumulacijskih bazenov HE, ampak na vsa vodna zemljišča, torej v načelu tudi na vsa tista, za katera ste nam zagotovili, da so vnaprej izločena iz umeščanja fotonapetostnih naprav, seveda ob pogojih in na način, kot je to predpisano s 26. členom. S takšno dikcijo člena se ne moremo strinjati. Najmanj, kar bi morali v njem zapisati, je: »vodnih zemljišč akumulacijskih bazenov HE«.
Podpisniki:
Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek
Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik prof. dr. Mihael Brenčič
Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik
Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk
V Ljubljani, 13. januarja 2023
Priloga:
Odgovor Ministrstva za infrastrukturo z dne 5. 1. 2023 (pdf)
