Scroll Top

Pregled poplav v letu 2023

Mihael Brenčič

 

V času, ko nastaja ta zapis, v zadnjih dneh decembra leta 2023, mediji poročajo o intenzivnih poplavah na severozahodu Nemčije, v deželi Spodnji Saški, razmere pa so kritične tudi v Severnem Porenju. Še nekaj časa naj bi trajalo, da se bo poplavni val umiril, gladine poplavnih vod pa naj bi se začele počasi zniževati šele v začetku januarja 2024.

Trenutne nemške poplave so »le« ene od mnogih poplav, do katerih je v svetu prišlo v letu 2023. Skorajda ne mine teden, da ne bi zasledili kakšne novice o hudih ali celo katastrofalnih poplavah po svetu. Hitra primerjava poročil o poplavah po svetu v različnih svetovnih medijih in specializiranih spletnih portalih pokaže, da je poročanje o njih zelo neenakomerno. Nekatere poplave, pa čeprav gre za prave katastrofe z veliko materialno škodo in tudi človeškimi žrtvami, so povsem prezrte, druge pa, ki so po škodi in posledicah manjše, pa so z mediji dobro pokrite. Tako o poplavah v Afriki le malo slišimo, čeprav gre za obsežne katastrofe, poplave v Združenih državah Amerike pa so medijsko dobro pokrite. Malce cinično bi lahko zapisali, da v primeru slednjih lahko preberemo novice o vsaki kleti, ki jo je zalilo.

 

Slika 1: Poškodovani most v Godiču na Kamniški Bistrici kot posledica poplavnega dogodka v začetku avgusta 2023 (vir: Wikipedia – foto: Anže Malovrh/STA).

 

V nadaljevanju se bomo na hitro dotaknili največjih in »najpomembnejših« poplav, do katerih je prišlo v svetu v letu 2023. Sodobne spletne strani nam omogočajo, da se poučimo o poplavah po celem svetu, novice se nam zdijo kot na dlani, če le pri iskanju uporabimo nekaj spretnosti in domišljije. Toda, ali lahko te poplavne dogodke med seboj rangiramo, tako da lahko ugotovimo, da je bila neka poplava večja kot druga? Kakšni so kriteriji za to, da lahko neko poplavo proglasimo za večjo kot drugo? Katera poplava je bila najhujša in največja, je težko presoditi, to je odvisno od vatlov, s katerimi vrednotimo posamezen poplavni dogodek. Vsaka poplava je za tistega, ki mu poplavni dogodek povzroči škodo ali celo popolno izgubo premoženja, katastrofa. Še večja je, če pride do izgube človeških življenj. Ne glede na izgube, ki jih pretrpi posameznik ali neka skupnost, pa nas mora z znanstveno strokovnega vidika zanimati primerjava med posameznimi poplavnimi dogodki. Takšne primerjave so pomembne tudi s povsem praktičnega vidika, saj nam omogočajo boljše odzivanje na prihodnje poplavne dogodke ter gradnjo družbe, odpornejše na poplave.

Leto 2023 je Sloveniji prineslo obilno deževje v različnih delih leta in s tem tudi poplave. Spomladi jo je kratko odnesla severovzhodna Slovenija, kjer so se zaradi intenzivnih padavin na območju Slovenskih goric in Haloz sprožili številni zemeljski plazovi. Najhuje pa je bilo, ko je 3. in 4. avgusta 2023 prišlo do katastrofalnih poplav v zgornji Savinski dolini, v porečju Kamniške Bistrice in v porečjih Mislinje in Meže. V povezavi s temi padavinskimi dogodki je poplavljala tudi reka Mura. Te poplave so bile v posameznih predelih posledica rekordnih, do sedaj še nezabeleženih intenzitet padavin. Ob tem poplavnem dogodku naj bi škodo utrpelo 183 od 212 občin, kolikor jih imamo v Sloveniji. Avgustovske poplave so bile proglašene za najhujše v zgodovini samostojne Slovenije.

Poročanje medijev o tem poplavnem dogodku pa kaže na pomembno značilnost okolja, v katerem je prišlo do naravne nesreče. Prizadeto območje se osredotoči predvsem na razmere v lastnem okolju, pri tem pa zanemarja ali kar spregleda razmere drugod. Padavinski dogodek v noči s 3. na 4. avgust ni imel posledic le v Sloveniji, temveč je povročil poplave in pobočne premike tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Slovenski mediji so bili z razmerami doma tako preokupirani, da si se moral zelo potruditi, da si iz domačih medijev izvedel nekaj novic o tem, kaj se je zgodilo pri severnih sosedih. Podobno je bilo z novicami o poplavnem valu, ki se je nizvodno preselil iz Slovenije na Hrvaško.

Konec oktobra 2023 so se vode ponovno razbesnele, zlasti na območju zahodne Slovenije, v porečju Baške grape in tudi rek Idrijce in Soče. Visoke vode so bile ponovno zabeležene v zgornji Savinjski dolini in v dolini reke Drave, vendar niso povzročile tako visoke škode, kot poletne poplave. V letu 2023 so bile poplave v Sloveniji pogost in razširjen pojav. Našteli smo le največje dogodke z visokimi škodami in nenamerno izpustili nekatere »manjše«, ne da bi jih podcenjevali. Vendar namen našega zapisa ni pregled poplav v Sloveniji, temveč pregled poplav po svetu. Vsak od teh dogodkov bi si zaslužil posebno in podrobnejšo obravnavo, vendar jih je preveč, da bi jih lahko analizirali na ta način. Zato jih lahko predvsem naštejemo. Nekoliko podrobneje se bomo dotaknili Evrope ter izbranih poplavnih dogodkov drugod po svetu.

 

Slika 2: Poplavljena ulica v kraju Sant’Agata sul Santerno v bližini Ravene (vir: Wikipedia).

 

Evropa je bila v letu 2023 deležna številnih poplav, ki so nastopile tudi tam, kjer je to najmanj pričakovano, v predelih, ki sicer veljajo za zelo suhe. Verjetno je bila v letu 2023 s poplavami najbolj prizadeta evropska država Italija. Do intenzivnih hudourniških poplav je prišlo aprila v Kalabriji, konec maja v Kampaniji in novembra v Toskani. Slednje so bile posledica izredno intenzivnih in kratkotrajnih padavin, dosežene so bile rekordne višine. Najhujši poplavni dogodek in verjetno tudi najhujši poplavni dogodek v letu 2023 v Evropi, pa se je v Italiji zgodil maja, ko je prišlo do obsežnih poplav v deželi Emilgi Romanji ob Jadranski obali, do poplav je prišlo na območju Bologne, Ravene in Cesene. Reka Lamone je zaradi zelo intenzivnih padavin v porečju dosegla rekordne pretočne višine, ponekod se je dvignila tudi za več kot 10 m, zaradi česar je prišlo do porušitve številnih protipoplavnih nasipov. Ta poplava je bila dolga in zelo obsežna. Poplava je terjala 15 žrtev, evakuirali so okoli 35.000 ljudi, zaradi visoke razvitosti območja pa je bila izredno visoka tudi gospodarska škoda.

Po obsegu in intenziteti poplavam v Emigli Romanji sledijo poplave v Grčiji, Bolgariji in evropskem delu Turčije v začetku septembra 2023. Te poplave je povzročila nevihta Daniel, ki je predstavljala sredozemsko varianto hurikana, imenovana tudi medican. V centralnem delu Grčije je v 24. urah padlo med 640 do 760 mm dežja, kar je tudi za sicer zelo deževno Slovenijo nepredstavljiva količina. Ta nevihta je nato odpotovala preko morja v smeri proti jugozahodu, kjer je dosegla obalo Libije in je povzročila kataklizmo v mestu Derna (povezava). V Grčiji je dogodek terjal okoli 20 žrtev, prizadel je več tisoč ljudi in povzročil je gospodarsko škodo v višini okoli 3 miljarde evrov. Ista nevihta je povzročila katastrofo tudi na jugovzhodu Bolgarije, v okolici mesta Tsarovo.

Poplave niso prizanašale niti naši širši okolici. Veliko poplav je bilo na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. Že januarja 2023 je prišlo do obsežnih poplav v jugozahodni Srbiji, na Kosovu, Črni gori in severnem delu Albanije. Na območju Peči na Kosovu je do hudourniških poplav prišlo še junija. V sredini maja je prišlo do obsežnih poplav v Bosni in Hercegovini, poplavljali sta reki Sana in Una, prizadetih je bilo okoli 1.000 ljudi. Te poplave so vplivale tudi na Hrvaško v območju reke Save, poplavljala pa je tudi reka Kolpa. Istočasno je prišlo do padavinskih poplav v Zadru in drugih obalnih mestih. Ker Hrvaška leži v nizvodni smeri od Slovenije, se je avgustovski poplavni val, ki je nastal pri nas, odrazil tudi vzdolž reke Save in deloma tudi reke Mure.

 

Slika 3: Posledice poplav na območju Tsareva v Bolgariji (vir: FloodList – občina Tsarevo).

 

Tudi v ostalih deli Evrope so beležili poplave. S poplavami je bila prizadeta Velika Britanija, v kateri so večkrat izdali opozorila pred zelo visokimi poplavnimi višinami. Nekajkrat je do teh dogodkov tudi prišlo. V začetku oktobra 2023 so bile zaradi nevihte Babet poplavljene Škotska, Irska in Anglija. Pred tem so bile maja 2023 intenzivne hudourniške poplave zaradi visoke intenzitete padavin v Somersetu in Devonu. V Španiji je julija in septembra 2023 prišlo do posameznih intenzivnih padavinskih dogodkov, in to na območjih, ki veljajo za sušne. Najslabše jo je odnesla Zaragoza, intenzivne padavine pa so v začetku septembra povzročile veliko škodo na širšem območju države, na širokem osrednjem območju Iberskega polotoka. Te poplave so bile posledice območja nizkega zračnega pritiska, v posameznih predelih je v 24 urah padlo rekordnih 240 mm, kar je za območje Španije izredno visoka vrednost. V Evropi so o poplavah v letu 2023 poročali še iz Latvije in Belorusije, kjer je aprila poplavljala reka Daugava, aprila 2023 je prišlo do poplav tudi v Ukrajini, kjer so poplavile številne reke. Do ekstremnega poplavnega dogodka v obliki hudourniških poplav je prišlo tudi junija na zahodu Romunije v pokrajini Arad. Konec decembra je v Budimpešti reka Donava prestopila bregove. Verjetno bi v letu 2023 v Evropi našli še kakšen poplavni dogodek, ki pa ga večji svetovni mediji in centri niso zabeležili.

Kako pa je bilo s poplavami drugod po svetu? Do poplav je prihajalo na vseh kontinentih, dogodkov je bilo toliko, da jih je vse nemogoče našteti; številne so bile poplave v Južni Ameriki, zlasti v Braziliji, Aziji, prav tako so bile številne poplave v Afriki, v zadnjih letih, kar velja tudi za leto 2023, pa presenečajo poplave v Avstraliji. Verjetno najbolj katastrofalna poplava v globalnem merilu je bila v letu 2023 že prej omenjena poplava v mestu Derna na severovzhodu Libije. Nato ji sledijo poplave v republiki Malawi marca 2023 v centralnem vzhodnem delu Afrike. Zaradi tropske nevihte Freddy je bilo vsaj 200 žrtev, zaradi dogodka pa je bilo razseljenih in evakuiranih okoli 180.000 ljudi. Nevihta je poleg obsežnih poplav povzročila tudi številne blatne tokove in za posledico je imela zelo močan veter. Omeniti velja tudi katastrofalne poplave v sicer suhih predelih Afrike in Arabskega polotoka. Hudourniške poplave so konec marca in v začetku aprila 2023 prizadele Etiopijo in Somalijo, Jemen pa konec oktobra 2023. Vse te poplave so terjale človeške žrtve, vendar pa so zaradi državljanskih vojn, ki divjajo na teh območjih, podatki o posledicah poplav zelo nezanesljivi in je realen obseg teh dogodkov zelo težko oceniti.

Slika 4: Poplave v letu 2023 na območju Južne Koreje (vir: Wikipedia).

 

Ali se pogostost in obseg poplav iz leta v leto zvišuje zaradi sprememb podnebja? Na to vprašanje je zelo težko kvalificirano in natančno odgovoriti. Bolj ali manj izkustveno vemo, da se zaradi višjih temperatur ozračja in posledično višje energije, ki poganja kroženje vode v vodnem krogu, ta pospešuje. Ker se vodni krog pospešuje, se voda v različnih podsistemih in delih vodnega kroga hitreje izmenjuje, posledično pa se ekstremi pojavljajo pogosteje, ne le poplave, temveč tudi ekstremi na drugem delu spektra, to je pogostost suš. Splošna značilnost omenjenih poplavnih dogodkov je predvsem ta, da je večina med njimi posledica ektremnih kratkotrajnih padavin, ki pogosto dosegajo rekordne, pred tem še nikoli izmerjene vrednosti. To pa je dokaz, da so ti dogodki neposredna posledica sprememb podnebja.

Številni svetovni mediji so poročali o avgustovskih poplavah v Sloveniji, na dan poplav in še nekaj dni kasneje smo lahko zasledili številna poročila, po tednu dni pa so naše poplave izginile iz svetovnega poplavnega zemljevida, na plano so stopili drugi dogodki, za svet so bile naše poplave pozabljene. Če si ogledamo specializirano spletno stran FloodList (povezava), ki prinaša preglede poplav po svetu, se moramo kar potruditi, da bomo našli zapis o poplavah v Sloveniji. Naše poplave se izgubijo v množici drugih poplav po celem svetu. Poročanje o poplavah je v veliki meri povezano z razvitostjo območja, močjo in vplivnostjo medijev ter usposobljenostjo javnih služb in sistemov, ki so zadolženi za odzivanje na poplave. Zaradi tega lahko o posameznih poplavnih dogodkih, zlasti v razvijajočem se svetu, zelo težko zberemo relevantne podatke.

 

Slika 5: Poplave v Somaliji (vir: FloodList – UNOCHA/Ayub Ahmed).

 

Ne glede na vse pa lahko iz dostopnih podatkov o poplavah v letu 2023 ugotovimo, da so te vedno le lokalen dogodek, vedno se dogodijo v nekem časovnem obdobju in na nekem sklenjenem območju. Tudi če poplave zavzemajo na tisoče kvadratnih kilometrov in trajajo nekaj tednov, so ljudje na območjih, ki s poplavami niso prizadeti neposredno, pozorni le nekaj dni, ali izjemoma teden ali dva. Tudi to se odraža v dostopnosti podatkov o posameznem poplavnem dogodku. Če nimamo dostopa do lokalnih medijev, se lahko dokopljemo le do osnovnih podatkov o poplavnem dogodku, ki se je dogodil daleč stran od nas.

Sorodni prispevki