Sporočilo za javnost
VODNI DNEVI 2023: Pospešimo spremembe s partnerstvi in sodelovanjem
24. in 25. maj 2023, Kongresni center Rimske terme v Rimskih Toplicah
Rimske Toplice, 25. maja 2023: V Rimskih Toplicah se je zaključil dvodnevni simpozij Vodni dnevi, ki ga je z zanimanjem spremljalo več kot 100 strokovnjakov iz vodnega sektorja, med njimi predstavniki institucij, univerz in raziskovalnih inštitutov, državne in lokalne uprave, komunalnih podjetij ter nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja. Včerajšnjega odprtja se je s sodelavci udeležil tudi Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, simpozij pa je s pozdravom udeležencem v imenu organizatorja odprla dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda. Z letošnjim konceptom in obravnavanimi temami društvo uresničuje svojo vizijo k pospeševanju sprememb na vseh področjih upravljanja voda, kar je mogoče doseči s sodelovanjem različnih deležnikov in krepitvijo partnerstev med upravljavci, izvajalci gospodarskih javnih služb, strokovno in širšo javnostjo ter civilno družbo.
Minister Uroš Brežan (MNVP) in dr. Marjetka Levstek (SDZV) na odprtju simpozija Vodni dnevi 2023
Minister Brežan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil vlogo vode kot dobrine, ki je ključna za ohranjanje okolja in življenja v njej, zato si na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) z namenom varovanja in trajnostne rabe vode prizadevajo za celostno upravljanje voda, da bi jo ohranili za prihodnje rodove. V nadaljevanju je predstavil tudi ključne ukrepe, ki so jih na MNVP vključili v Načrt za okrevanje in odpornost ter Evropsko kohezijsko politiko. Za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja bodo na MNVP podprli naložbe na področju oskrbe s pitno vodo ter pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in nadaljevali z naložbami v okoljsko infrastrukturo. Simpozija sta se udeležila še mag. Neža Kodre, v.d. direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in dr. Aleš Bizjak iz MNVP, ki sta spregovorila o priložnostih in izzivih sodelovanja pri upravljanju voda.
Neža Kodre (DRSV), Aleš Bizjak in minister Uroš Brežan (MNVP)
Mag. Neža Kodre je izpostavila zlasti pomen strokovnih združenj s področja upravljanja voda v Sloveniji ter nujnost usklajenosti politike in stroke pri zasledovanju skupnih ciljev v dobrobit vseh državljanov. V ta namen bo na podlagi tvornega sodelovanja med strokovnimi združenji in MNVP oblikovano strokovno posvetovalno telo.
Program dvodnevnega strokovnega srečanja je sicer že tradicionalno potekal v okviru 4 sekcij, v katerih je tokrat sodelovalo 13 domačih in tujih predavateljev. Udeleženci so o nujnosti medsebojnega povezovanja različnih strok in njihovega tvornega sodelovanja z odločevalci ter civilno družbo prvi dan simpozija razpravljali tudi na popoldanski Kavarni o vodi.
Kavarno o vodi, ki je potekala za več omizji, je povezovala Stanka Cerkvenik (Inštitut za javne službe)
V sekciji »Voda nas povezuje – priložnosti in problemi sodelovanja pri upravljanju voda« so predavatelji problematiko partnerstev in sodelovanja za pospeševanje potrebnih sprememb z globalne ravni, ki jo je načela letošnja Konferenca ZN o vodi, prenesli v naš nacionalni in lokalni kontekst. Razpravljavci so na osnovi svojih izkušenj nakazali, kje se nam zatika pri sodelovanju pri upravljanju voda in pri pospeševanju sprememb, predvsem pa opozorili na priložnosti za sodelovanje, da bi nas voda bolj povezovala kot ločevala. Danes skorajda ni več posega v vode, ob katerem ne bi naleteli na različna mnenja, interese ter pričakovanja tako strokovne kot tudi širše javnosti in prizadetih prebivalcev. Verjetno so problemi, kot na primer pri oskrbi s pitno vodo, v globalnih razsežnostih vodne krize zanemarljivi, zato pa nič manj aktualni in pereči za tiste prebivalce Slovenije, ki se s pomanjkljivo oskrbo še vedno srečujejo.
Razpravljavci na okrogli mizi v sekciji Voda nas povezuje – priložnosti in problemi sodelovanja pri upravljanju voda (od leve proti desni): Aljoša Petek (PIC), Alenka Čadež Kobol (Občina Ajdovščina), Aleš Bizjak (MNVP), Neža Kodre (DRSV); okroglo mizo je povezoval Pavel Gantar, SDZV.
Priložnosti in probleme sodelovanja pri upravljanju voda so v tem tematskem sklopu obravnavali z več vidikov. Prvi se navezuje na državo, ki nosi največjo odgovornost za upravljanje voda, hkrati pa je zaradi različnih interesov deležna izjemnih pritiskov različnih javnosti. Drugi vidik predstavlja vpetost Slovenije v globalne tokove sodelovanja pri odpravljanju vodnih problemov, tretji pa se nanaša na lokalne razmere, ki se odvijajo na občinskih ravneh, kjer so problemi pri oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, poplavni varnosti in urejanju voda največji in najbolj pereči. Tudi nevladne organizacije se v okviru okoljevarstvenih in naravovarstvenih gibanj v zadnjih letih vse bolj vključujejo v razprave in v odločanje v zvezi z upravljanjem voda, zato je njihova vloga tudi vse bolj vidna.
V sekciji Vodni viri in pitna voda so se letos posvetili varnostnim načrtom pri oskrbi s pitno vodo, ki bodo s prenosom zahtev evropske Direktive o pitni vodi z Uredbo o pitni vodi v slovenski pravni red uvedeni kot obvezen element upravljanja javnih vodovodnih sistemov. Obravnavali so problematiko novodobnih onesnaževal v virih pitne vode, predvsem tistih, ki do nedavnega niso bili nadzorovani in spremljani v okviru nobenega od monitoringov. Nadzor bo odslej tako vključen v varnostne načrte upravljavcev vodovodov, saj lahko pojav onesnaževal predstavlja nevarnost za zdravje uporabnikov pitne vode in zahteva ukrepanje, da njihovo zdravje ne bo ogroženo. In to kljub dejstvu, da zakonodaja nekaterih od teh spojin še ne regulira, mejne vrednosti zanje pa niti še niso določene. Razprava je tekla tudi v smeri varnosti oskrbe s pitno vodo v Sloveniji in pomena novih varnostnih načrtov, da bi preverili, kako smo pripravljeni na sprejem nove zakonodaje in kakšne naloge čakajo upravljavce javnih vodovodov v prihodnjih letih. V sklepnem delu so se posvetili zahtevnemu in odgovornemu preprečevanju nevarnih dogodkov v javnih vodovodnih sistemih, kot je na primer mikrobiološko onesnaženje pitne vode zaradi zatekanja onesnaženih padavinskih vod v zajetja.
Razpravljavci na okrogli mizi v sekciji Vodni viri in pitna voda (od leve proti desni): Bonia Miljavac (NIJZ), Janez Primožič (JKP Žalec), Paolo Ronco (Rive Viacqua, Italija); okroglo mizo je povezovala Brigita Jamnik, SDZV.
Večje spremembe, ki jih je lani oktobra sprožila Evropska komisija z osnutkom Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, so drugi dan simpozija obravnavali v sekciji Odvajanje in čiščenje odpadne vode. Direktiva med drugim namreč uvaja obveznost dodatnega čiščenja komunalnih odpadnih voda z namenom odstranitve širšega spektra mikroonesnaževal. Kvartarno čiščenje bo za vse velike čistilne naprave obvezno do konca leta 2035, temu pa bodo morale slediti še čistilne naprave v manjših aglomeracijah velikosti nad 10.000 PE. V 15. členu nas bo Direktiva spodbujala tudi k ponovni uporabi prečiščene odpadne vode. V okviru te sekcije so razpravljali še o načrtovanju in odgovornem upravljanju kanalizacijskih sistemov, modeliranju kanalizacije s čistilnimi napravami in sprejemnikov vodnih teles, kamor se te odpadne vode stekajo. Na primeru slovenske čistilne naprave, ki povzroča industrijske emisije, so izpostavili tudi izzive pri čiščenju komunalne in industrijske odpadne vode.
Razpravljavci na okrogli mizi v sekciji Odvajanje in čiščenje odpadne vode (od leve proti desni): Boris Nemet (Čistilna naprava Lendava), Jörg Krampe (Inštitut za kvaliteto vode in upravljanje virov, TU Vien, Avstrija), Manfred Schütze (Inštitut za avtomatizacijo in komunikacijo – IFAK, Nemčija); okroglo mizo je povezovala Mojca Vrbančič, SDZV.
V zadnjem sklopu Voda in narava so najprej predstavili možnosti prilagodljivega oz. nadzorovanega poplavljanja, torej metodo umetne poplave, s katero bi za večjo biodiverziteto na poplavnih ravnicah pod jezovi na rekah vzpostavili hidrološko in ekomorfološko dinamiko, kar že prakticirajo na porečjih reke Sarine v Švici, pri nas pa je metoda manj znana in še nepreizkušena. Največje izzive pri tem predstavlja dimenzioniranje poplavnega vala, njegovo trajanje in pogostost. V nadaljevanju so v ospredje postavili še problematiko tujerodnih vrst in težave v okoljih, kjer se pojavijo, ter predstavili znane invazivne vrste, s katerimi se ne znamo spopadati. Med vodnimi tujerodnimi vrstami niso le ribe, vse več je rakov, vodnih bolh, školjk, polžev, rastlin tudi sesalcev (nutrija). Invazivne vrste močno vplivajo na ekosisteme ter spreminjajo prehranjevalne mreže. V tej smeri so razpravljavci odprli vprašanja o smiselnosti ukrepanja, ki je marsikje prepozno, prav tako pa opozorili še na pomanjkanje strokovnih podlag in osnovnih bioloških znanj o posameznih vrstah. V sklepnem delu so izpostavili še primer Ljubljanskega barja kot naravnega zadrževalnika, ter na pomen in učinke poplav na vodne in kopne ekosisteme za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ljubljansko barje je krajinski park in med drugim tudi kmetijsko zemljišče, kar kliče h konfliktom, zato bi morali s tem prostorom upravljati celovito. Tudi mnoge kopne živali in številne ptice preživijo in vzdržujejo svoje populacije le na poplavnih površinah, kar odpira vprašanja, kako bodo klimatske spremembe s prezgodnjimi visokimi vodami vplivale na preživetje mladičev teh ptic, če bo gnezda prezgodaj zalila voda. Bo to enako škodi, ki ga na barju povzroča kmetijstvo?
Razpravljavci na okrogli mizi v sekciji Voda in narava (od leve proti desni): Michael Döring (Inštitut za znanosti o naravnih virih – ZHAW, Švica), Marijan Govedič (Center za kartografijo favne in flore), Davorin Tome (Nacionalni inštitut za biologijo- NIB); okroglo mizo je povezoval Mihael J. Toman, SDZV.
Vodne dneve je z zahvalo vsem, ki so se ga udeležili, soustvarjali ali podprli njegovo izvedbo, z nagovorom sklenila predsednica dr. Marjetka Levstek, ki je udeležence povabila tudi na naslednji, jubilejni simpozij, ki bo v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda prihodnje leto že 30. po vrsti.
Fotografije (VD 2023): Klemen Razinger
Več informacij: Miša Hrovat, PR SDZV, odnosi z javnostmi (M: 041 619 616, E: misa@maga.si).
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), ustanovljeno leta 1991, je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki s svojim delovanjem ozaveščanja, izobraževanja in povezovanja deluje na področju zaščite slovenskih voda. Kot nevladna organizacija smo do aprila 2021 delovali v javnem interesu na področju ohranjanja narave na območju Republike Slovenije. Povezujemo se tudi s sorodnimi društvi in združenji doma in po svetu. Smo člani mednarodnih združenj International Water Association (IWA), European Water Association (EWA) in Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall e. V. (DWA). Prepoznani smo kot aktiven partner lokalnim skupnostim in državi. Naše poslanstvo je razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, naše glavne naloge pa so spremljanje, preučevanje in delovanje na področju zaščite in izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z uporabljenimi vodami in odpadki, pa tudi informiranje in izobraževanje strokovne, znanstvene in ostale javnosti, kar izvajamo skozi predavanja, strokovna srečanja, izvedbo delavnic in izdajo publikacij. V SDZV podpiramo redno izmenjavo izkušenj med strokovnjaki iz mednarodnih združenj, kar uresničujemo tudi z organizacijo ekskurzij in tečajev ter tako zagotavljamo podporo aktivnostim, ki predstavljajo aktualna stanja in dosežke s področja zaščite voda. Od leta 1995 naprej vsako leto organiziramo tudi odmeven simpozij z mednarodno udeležbo VODNI DNEVI.
