Kratek pregled varnostnih incidentov v globalnem merilu za leto 2023
Mihael Brenčič
Med pripravo zapisa o pregledu poplavah na globalni ravni v letu 2023 (povezava) in tudi pred tem, ko sem v povezavi s poplavami po svetu spremljal različne medije, sem naletel na nenavadno veliko informacij o različnih porušitvah, poškodbah pregrad in jezov ter s temi objekti povezanih varnostnih incidentov, do katerih je prišlo v različnih predelih sveta. Najbolj odmevna sta bila primera poruštev dveh zemeljskih pregrad v mestu Derna v Libiji in velikega jezu na reki Dneper v Ukrajini. To me je napeljalo, da sem se podrobneje seznanil tudi s temi dogodki. Zapis, ki je pred vami, je namenjen kratkemu pregledu najpomembnejših dogodkov v letu 2023, ki so povezani s poruštvami in poškodbami pregradnih objektov ter z varnostnimi incidenti, ki so povzročili veliko materialno škodo, v skrajnih primerih pa tudi človeške žrtve.
Gotovo najbolj katastrofalen dogodek, povezan s porušitvijo pregrad v letu 2023, je katastrofalna hudourniška poplava v mestu Derna na severovzhodu Libije. Do te katastrofe je prišlo v noči z 10. na 11. september 2023. Zaradi zaporedne porušitve dveh zemeljskih pregrad v vadiju nad mestom je prišlo do kataklizme velikih razsežnosti, v kateri je umrlo več kot 6.000 ljudi, okoli 20.000 ljudi pa je bilo razseljenih. Zaradi kaotičnih razmer, ki vladajo v Libiji in so posledica državljanske vojne, vse do danes (januar 2024) ni znano natančno število žrtev in ocena celotne škode. Viri, ki nam pričajo o tem dogodku, so nastali kmalu po porušitvi pregrad, novejših virov, ki bi podali natančnejšo analizo in rekonstrukcijo dogodkov, pa skorajda ne bomo našli. Velik del mesta Derna je bil v poplavnem valu, ki je nastal po porušitvi pregrad, zravnan do tal. Natančno analizo dogodka sem že podal v posebnem ločenem zapisu nekaj dni po dogodku, zato se v tem zapisu ne bom ponavljal (povezava).
Slika 1: Podoba razdejanja po porušitvi zemeljskih pregrad v Wadi Derna južno od mesta Derna; pogled proti severu proti Sredozemskemu morju (vir: Wikipedia).
Drug izjemni dogodek, ki je zbudil izredno veliko pozornost svetovne javnosti, je bila porušitev jezu pri Novi Kahovki na reki Dneper v Ukrajini. O tem dogodku že obstaja izredno obsežna literatura, tako s prispevki v spletnih medijih kot tudi že v strokovni znanstveni literaturi. V letu 2023 nobena druga porušitev ali poškodba jezu ni doživela takšne pozornosti, verjetno pa tudi ne večina drugih starejših porušitev pred tem. Vzrok za takšno zanimanje je politična in varnostna konotacija tega dogodka. Reka Dneper predstavlja razmejitveno črto v spopadu med Ukrajinskimi silami na zahodu, na desnem bregu reke, in ruskimi okupacijskimi silami na vzhodu, na levem bregu reke.
Istoimensko akumulacijsko jezero je del sistema verige hidroelektrarn na reki Dneper, ki je večnamenski. Akumulacije za jezovi so namenjene hlajenju nuklearnih elektrarn, predstavljajo zajemne točke za zajem vode za namakanje, pa tudi vir vode za predelavo v sistemu oskrbe s pitno vodo. Veriga teh akumulacij omogoča plovno povezavo med Črnim morjem in notranjostjo Ukrajine. Polotok Krim, ki je danes pod rusko okupacijo, in ki ima relativno malo padavin, preko nekaj več kot 400 km dolgega Severnokrimskega kanala iz območja Nove Kahovke, zajema vodo za namakanje in za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Slika 2: Jezovna zgradba hidroelektrane Nova Kahovka na reki Dneper v Ukrajini pred njeno porušitvijo (vir: Wikipedia).
Akumulacijsko jezero Nova Kahovka je pred porušitvijo jezu obsegalo površino 2.155 km2, dolgo je bilo 240 km in široko do 23 km; povprečna globina jezera je bila nekaj manj kot 8,5 m, aktivni volumen zadržane vode pa je znašal 18,2 km3. Dolžina jezu je znašala nekaj manj kot 3.300 m, njegova višina pa 30 m. Do porušitve jezu je prišlo 6. junija 2023. Tik pred porušitvijo je gladina vode v akumulacijskem jezu zelo narasla.
Veliko je bilo ugibanj, zakaj je prišlo do porušitve jezu. Zahodni mediji in večina strokovnjakov, ki so dajali izjave, je mnenja, da so jez razstrelili Rusi. Ukrajnski uradni viri trdijo, da je bilo pred porušitvijo z ruske strani na jezu in v jezu sproženih več eksplozij. Tako kot v drugih sodobnih oboroženih konfliktih je tudi v povezavi s tem dogodkom prisotnih veliko dezinformacij, ki jih je težko preveriti. Ne glede na to pa vzroki za porušitev pregrade ostajajo kontroverzni, bolj ali manj ni jasno, kakšni bi lahko bili strateški razlog za takšno dejanje, tako na eni kot na drugi strani v konfliktu. V primerih obeh strani je več argumentov proti namerni porušitvi, kot tistih za porušitev. Morda je še najbližje resnici tista razlaga, ki pravi, da je porušitev jezu posledica poškodb, ki jih je jez utrpel med obstreljevanjem z obeh bregov in pa neustreznega vzdrževanja ter sanacije teh poškodb. Da je temu verjetno tako, kažejo tudi posnetki porušitve jezu, na katerih lahko vidimo, da se jez ni porušil v trenutku, temveč postopoma. Zaradi tega je bilo tudi čelo poplavnega vala relativno nizko. Kljub temu je bilo okoli 50 človeških žrtev, poplavljenih pa je bilo 40 naselij in obsežno področje na obeh straneh reke. Porušitev jezu predstavlja tudi obsežno ekološko katastrofo, pod jezom so bili zaradi poplave uničeni obsežni ekosistemi, ki so se vzpostavili po zajezitvi Dnepra, poplavna voda je odložila onesnažen sediment, ki je bil akumuliran za jezom, zaradi poplave pa je bilo prizadete tudi veliko pašne živine. Svojevrstna ironija zgodovine je, da je na skoraj istem mestu v preteklosti stal podoben jez že pred drugo svetovno vojno, ki so ga napredujoče ruske vojaške sile proti koncu vojne uničile, kar je poleg vojaških terjalo tudi veliko civilnih žrtev. Konec 50. let so jez ponovno zgradili.
Slika 3: Del poplavljenega območja po porušitvi jezu Nova Kahovka v Ukrajini (vir: Wikipedia).
Do katastrofalnega dogodka s porušitvijo pregrade je prišlo tudi v Indiji 5. oktobra 2023. Na območju pokrajine Sikkim v indijski Himalaji, na severovzhodu države, je porušitev jezu imenovanega Teesta-3 terjala 31 smrtnih žrtev, 2.000 ljudi so evakuirali, s poplavnim valom pa je bilo prizadetih okoli 20.000 prebivalcev. Med žrtvami naj bi bili v veliki meri vojaki, ki so taborili v terenskih postojankah v dolini ob reki. Ker gre za turistično območje, je poplava ujela tudi preko 3.000 turistov in 700 njihovih taksistov. Povsem porušenih je bilo 270 hiš in 11 mostov preko reke. Glede na obseg porušitve je bila škoda in število žrtev relativno majhno. V dneh pred katastrofo je prišlo do nenadnega in intenzivnega deževja, zaradi katerega se je pričel sneg v porečju reke Lachan izredno hitro topiti. Velika količina vode v strugi se je sprva prelila preko krone jezu, nato pa je prišlo do njegove porušitve in v nizvodni smeri je nastal hiter in visok poplavni val. Val je pred seboj porinil velike količine sedimenta. Z jezom je povezana proizvodnja 1,26 giga W proizvodnje električne energije, iz elektrarne se z elektriko oskrbuje 1,5 milijona ljudi. Jez in z njim povezana elektrarna sta začela delovati pred 6 leti, gradnja je trajala devet let, stroški projekta pa so znašali 1,5 milijarde dolarjev. Gradnja je bila deležna hudega nasprotovanja javnosti, nasprotovali so ji prvenstveno zaradi ekoloških razlogov, pa tudi zaradi samega umeščanja v prostor. Ne glede na to pa je centralna oblast gradnjo vendarle izsilila. Zaradi naraščanja vode za jezom in pred porušitvijo ni bilo nobenega opozorila, ker sistem za zgodnje opozarjanje sploh ni bil vzpostavljen. Po mnenju nekaterih strokovnjakov mednarodnih organizacij je ta dogodek šolski primer realizacije med seboj povezanih kaskadnih dogodkov, ko se njegove posledice v nizvodni smeri samo stopnjujejo in seštevajo.
Slika 4: Jezovna zgradba Teesta-3 na severovzhodu Indije (vir: Wikipedia).
Reka Volta je ena največjih afriški rek. Na njej so v 60. letih prejšnjega stoletja v južni Gani zgradili jez Akosombo in tako ustvarili največjo umetno zajezitev v svetovnem merilu. V daljši smeri sever-jug se jezero Volta razteza na razdalji okoli 400 km, skupna površina akumulacije pa znaša okoli 8.500 km2. Povprečna globina akumulacije je 14 m, celotna prostornina potencialne akumulacije vode pa znaša nekaj manj kot 148 km3. Jez je dolg 660 m in visok 114 m. Ideje za gradnjo jezu segajo še v kolonialno dobo, v čas pred drugo svetovno vojno, po koncu kolonialne dobe pa je tedanji predsednik Gane Kwame Nkrumah, dober prijatelj Josipa Broza Tita, po zgledu številnih drugih držav s pomočjo jezu zastavil smelo elektrifikacijo in industrializacijo države, kar pa je po koncu gradnje privedlo državo v veliko finančno odvisnost od posojilodajalcev. Tako kot večino velikih jezov je tudi tega spremljalo veliko kontroverznih odločitev in posledic, v okviru katerih lahko tehtamo stroške in dobrobiti. Jez ima velik ekološki vpliv, postopoma prihaja do intenzivne evtrofikacije jezera, zasipavanja s sedimentom, vplival pa je tudi na povečano prisotnost tropskih bolezni na širšem območju. V času gradnje in kasnejšega zalivanja območja jezu so preselili okoli 80.000 ljudi, uničili pa so tudi veliko plodne zemlje, ki je predstavljala ekonomsko osnovo za preživetje številnih prebivalcev.
Slika 5: Del jezu Akosombo na reki Volti v Afriki z odprtimi prelivnimi polji (vir: Wikipedija).
Po koncu poletja, v začetku septembra leta 2023, je pričela gladina vode v umetnem jezeru za jezom naraščati in se je zelo približala kritični višini, zaradi katere bi lahko prišlo do porušitve jezu. Upravljavec akumulacije in sistema za proizvodnjo električne energije je zaradi tega začel izvajati »kontrolirano« prelivanje akumulirane vode. Prelivna polja naj bi odprli zelo na hitro. S tem so v nizvodni smeri poplavili okoli 100 naselij in prizadeli okoli 26.000 ljudi, 8.000 med njimi so jih morali evakuirati. Nekatere kmetije so zaradi »kontroliranega« razlivanja povsem uničene, pri tem niso zalili le hiš in gospodarskih poslopij, temveč je prišlo tudi do obsežne erozije tal in odnašanja njihovega vrhnjega plodnega dela. S takšnim ravnanjem so zlasti manjšim kmetom povsem uničili eksistenco. Oblast in upravljavec sistema jezu se izgovarjata, da za poplave pod jezom ne nosijo nobene odgovornosti, za to krivijo spremembe podnebja ter velik dotok vode iz Burkine Faso, ki leži v vzvodni smeri od akumulacije, hkrati pa trdijo, da so prebivalce pravočasno opozorili na to, da bo prišlo do poplave, celo več, s posameznimi skupnostmi v nizvodni smeri naj bi pred tem vadili primere evakuacije, ljudje pa teh vaj niso jemali resno. O tem incidentu in ciničnem ravnanju upravljavca jezu skorajda ne najdemo novic, edini svetovni medij, ki je o tem podrobno poročal, je bil britanski BBC.
Do poplavnih dogodkov na enem od konfliktnih območij je prišlo tudi na severu Sirije v okolici Alepa, kjer so v preteklih letih divjali najhujši spopadi v državljanski vojni. Na jugu Turčije je 6. februarja 2023 prišlo do katastrofalnega potresa z visoko magnitudo 7,7, ki je terjal veliko število smrtnih žrtev, povzročil pa je tudi izjemno visoko materialno škodo. Žrtve potresa in velika škoda so bile povzročene tudi na sirski strani, umrlo je več tisoč ljudi. Posledice potresa so bile, da je bila v državljanski vojni že tako prizadeta javna infrastruktura še dodatno poškodovana in uničena. V porečju reke Orontes, na kateri so bili v preteklosti izvedeni številni protipoplavni nasipi, je kmalu po potresu prišlo do intenzivnih padavin, zaradi katerih so se v reki pretočne višine njene gladine zelo dvignile, že tako načeti in slabo vzdrževani nasipi so popustili in prišlo je do intenzivnih in obsežnih poplav. O tem dogodku je zaradi oboroženih konfliktov in nedelujočih upravnih organov malo znanega.
Do poškodb in porušitev jezov pa ne prihaja le na konfliktnih območjih ter v predelih, kjer so družbeni sistemi relativno dezorganizirani in nedelujoči, ali kjer je centralnim oblastem bolj malo mar za dobrobit lokalnega prebivalstva. Poškodbe in incidenti na pregradah se dogajajo tudi v razvitem svetu.
V letu 2023 so v avgustu mediji poročali o poškodbi in prelitju jezu Braskereidfoss v osrednjem delu Norveške na reki Glomma. Do poškodb jezu je prišlo med nevihto, imenovano Hans, ko je v relativno kratkem času padla velika količina padavin. Avtomatični sistem za odpiranje zapornic ni deloval, zaradi česar je prišlo do prelivanja in erozije. Intervencija usposobljenih ekip je prišla prepozno, ob prihodu pa niso mogli odpreti zapornic. Do žrtev ni prišlo, ker je bilo prebivalstvo pravočasno obveščeno. Ta incident je dobro dokumentiran in tudi že analiziran.
Slika 6: Območje porušene pregrade Braskereidfoss na Norveškem (vir: Wikipedia).
V Združenih državah Amerike je na vodotokih postavljenih nekaj manj kot 92.000 jezov in pregrad. Zlasti v vzhodnem delu države je gostota jezov in pregrad med najvišjimi na svetu. Pogosto gre za objekte, ki so starejši od 100 let, saj njihova izgradnja sega v čas okoli prve svetovne vojne, v obdobje velikega razcveta hidrotehnike in kmetijstva. Zaradi velikega števila jezov in zaradi tega, ker so številni med njimi v upravljanju privatnega sektorja, so incidenti na njih pogosti, zadeve pa se pogosto znajdejo na sodiščih. Tako so v letu 2023 mediji poročali o tem, da je sodišče ugotovilo, da je za porušitev jezov Edenville in Sanford v osrednjem delu zvezne države Michigan v letu 2020 odgovoren njihov lastnik, ki je zaradi varčevanja namerno zanemaril vse varnostne ukrepe in potrebo po sanaciji. Prav tako zvezne oblasti ugotavljajo, da so številni drugi jezovi v ZDA poddimenzionirani in da jih je potrebno sanirati z dvigom krone nasipa in izboljšanjem tesnilnih ter drenažnih ukrepov. Ker takšno stanje jezov predstavlja veliko težavo, so zvezne oblasti vzpostavile poseben finančni program pomoči pri njihovi sanaciji in rekonstrukciji. Jezov, ki so potrebni takšnih ukrepov, ni malo, paket pomoči pa je vreden nekaj milijard dolarjev.
Kako pa so se odzvale pregrade na slovenskih rekah, ko je v noči s 3. na 4. avgust prišlo do katastrofalnih poplav? Poglobljenih analiz v odnosu do jezov in pregrad na slovenskih vodotokih, ki bi se opredelili do teh dogodkov, (še) ni, zato o tem ne moremo kvalificirano soditi.
Dogodki v letu 2023 na globalni ravni pričajo, da poškodbe, porušitve in druge odpovedi funkcioniranja pregrad, jezov in nasipov na rekah, niso tako redek pojav. Pravzaprav bi lahko ugotovili, da so v tašnih ali drugačni obliki frekventen pojav, ki odpira vrsto vprašanj. Sistemi zadrževanja in akumuliranja vode ustrezno delujejo le takrat, kadar so optimalno vzdrževani in opazovani ter dokler klimatske in hidrološke razmere ne presegajo projektno predpostavljenih vrednosti. Te objekte bi bilo v marsikaterem okolju potrebno premisliti na novo, tako s stališča sprememb podnebja, s katerimi se vedno pogosteje soočamo, kot tudi z vidika vplivov, pozitivnih in negativnih, ki jih povzročajo v vodnem prostoru. Resne forenzične analize incidentnih dogodkov in prikaz dejstev, ki so pripeljala do teh dogodkov, so nujni, vendar teh analiz, razen za redke, relativno lokalne primere, ni na voljo. Prav tako zaskrbljujoče je, da številni jezovi po svetu predstavljajo veliko, dobro znano grožnjo dolvodnim ekosistemom in tam živečim ljudem.
