KAJ SE JE ZGODILO V LIBIJI?
Ob katastrofalni poplavi v mestu Derna na severovzhodni obali Libije
Prof. dr. Mihael Brenčič
Vse od pomladi pa do jeseni leta 2023 opazujemo obsežne in katastrofalne poplavne dogodke na širšem območju Sredozemlja. Pomladi je prišlo do obsežnih poplav na območju Emile Romagne v Italiji, nato je sledilo več poplavnih dogodkov na severu Italije. V avgustu in septembru je prišlo do hudih poplav v Španiji, nenazadnje smo imeli nekoliko tednov pred tem zelo hude poplave tudi v Sloveniji. Do zelo obsežnih poplav je prišlo v začetku septembra še v Grčiji, Bolgariji in evropskem delu Turčije. Vse te poplave so imele za posledico človeške žrtve in veliko materialno škodo. Med vsemi poplavami, vezanimi na Sredozemlje, pa presenečajo poplave na severovzhodu Libije, zlasti na območju mesta Derna, kjer je kot posledica ekstremnega dogodka življenje izgubilo več tisoč ljudi, razseljenih je na nekaj desettisoč ljudi, materialne škode pa skorajda ni mogoče oceniti. Velik del mesta je skorajda povsem izbrisan z obličja Zemlje.
Slika 1: Pogled na mesto Derna pred poplavo iz juga proti morju na severu – fotografija iz leta 2020. (vir: Wikipedia Commons)
Mesto Derna se nahaja na severovzhodu Libije in je od meje z Egiptom na vzhodu oddaljeno nekaj manj kot 300 km. Ocene o številu prebivalcev v mestu so zelo nenatančne, viri najpogosteje navajajo, da tam živi nekaj manj kot 100.000 ljudi (slika 1). Mesto leži na območju, ki se imenuje tudi Cirenaika, kar je poimenovanje, ki izvira še iz antičnih časov. Nekoč dokaj urejeno mesto je bilo najprej pod otomansko oblastjo, pred drugo svetovno vojno pa je bilo okupirano s strani fašistične Italije. V sodobni libijski državljanski vojni, ki bolj ali manj intenzivno divja vse od leta 2011 dalje, ko so uporniki s podporo zahodnih vojaških sil zrušili dolgoletnega diktatorja polkovnika Gadafija, je bilo mesto v obdobju od 2014 do 2018 pod oblastjo Islamske države, nato pa so ga zavzele enote Libijske nacionalne armade pod vodstvom generala Kalife Haftarja, najprej Gadafijevega zaveznika, nato pa sovražnika. Od takrat dalje pripada mesto mednarodno nepriznani vladi vzhodne Libije, ki jo vodi Vlada narodne stabilnosti s sedežem v Tobruku, ki je največje libijsko mesto na vzhodni obali (slika 2). Čeprav sta mednarodno priznana Vlada nacionane enotnosti, ki vlada iz Tripolija na zahodu, in vlada v Tobruku na vzhodu leta 2020 podpisali premirje, se napetosti med njima še naprej nadaljujejo. Zato ni prav nič nenavadno, da je v prvih odzivih na nesrečo Abdul Hamid Dbeibeh, zahodni mednarodno priznani premier, izjavil, da država ne potrebuje nobene pomoči, razen podporo pri iskanju trupel, ki jih je naplavilo v morje. Šele nekaj dni kasneje, očitno pod močnim pritiskom mednarodne javnosti, je visok vladni uslužbenec iz Tripolija izjavil, da obe vladi na srednjem uradniškem nivoju pri reševanju dobro sodelujeta in da so nestrinjanja prisotna le na političnih vrhovih. Nadalje je izjavil, da bo nesreča združila Libijo, česar pa nihče ne jemlje resno. Kot vidimo, so v Libiji že več kot desetletje prisotni močni oboroženi konflikti, ki so povsem oslabili delovanje države in drugih podpornih družbenih sistemov.
Slika: Geografski položaj mesta Derna znotraj Libije in politična razdeljenost države. (vir: Wikipedia Commons)
Na severovzhodni obali Libije je prišlo do izrednega padavinskega dogodka, ki je bil posledica nevihte Daniel. Ta je nastala nad območjem osrednje Grčije, kjer je prav tako povzročila katastrofalne poplave in rekordne intenzitete ter višine padavin. Iz Grčije se je nevihta premaknila v smeri proti jugu, kjer je dosegla severno Afriško obalo v noči iz nedelje, 10. septembra, na ponedeljek, 11. septembra. Vrh je dogodek na območju Libije dosegel že prvega dne. Pihali so vetrovi s hitrostjo med 70 do 80 km/h, večinoma se je višina dnevnih padavin gibala na intervalu med 150 – 240 mm, mestoma pa so bile te višine presežene. V mestu Al‑Bayda zahodno od Derne so zabeležili rekordno višino padavin, kar 414 mm v enem dnevu. Ta vremenski dogodek se uvršča v kategorijo neviht, ki jih meteorologi v zadnjem času imenujejo medikan (slika 3). To je zloženka iz besede Mediteran in hurikan. Po svoji naravi so ti dogodki podobni hurikanom, ker pa v primerjavi s tropskimi vremenskimi pojavi nimajo na razpolago toliko prostora, je njihov obseg manjši, a za posamezne predele je ta pojav prav tako katastrofalen, kot so hurikani v subtropskem pasu. Njihov nastanek je povezan s povišanimi temperaturami ozračja in Sredozemskega morja, zaradi česar ozračje sprejme relativno visoko količino vlage, ki nato izpade v obliki intenzivnih padavin.
Slika 3: Razvoj medikana nad Libijo dne 10. septembra 2023. (vir: Earth Observatory)
Nad mestom Derna se nahaja globoka dolina Wadi Derna, ki je približno 70 km dolga, njena širina znaša v povprečju le 8 km, celotna površina porečja pa znaša 570 km2 (slika 4). Večji del leta je struga v dolini suha, ali pa po njej teče zelo malo vode. Wadi je termin, ki ga srečamo tudi v geomorfološki znanosti. Označuje dolge, ozke in pogosto tudi zelo globoke doline na območju puščav, zlasti v Sahari in na območju Arabskega polotoka. Praviloma so to povsem suhe doline, brez vode so lahko tudi po nekaj let, nato pa se občasno pojavijo padavine, ki povzročijo močan poplavni val, ki nosi vse pred seboj in lahko na posameznih mestih dolino zalije tudi do višine nekaj deset metrov. V hidrološki in geomorfološki literaturi je pojav teh poplav zelo dobro znan. Po dinamiki gre za sunkovite poplave (angl. flush flood), ki bi jih lahko do neke mere primerjali s hudourniškimi poplavami pri nas. Kakor hitro voda priteče po dolini, tudi hitro odteče. Čeprav so ti dogodki zelo redki, le na nekaj let, naj bi med Tuaregi in Beduini, prebivalci puščave, veljalo pravilo, da se na dnu wadijev ne prenočuje, saj poplavi, ki v njih nastane, ni mogoče uiti. Doline wadijev se praviloma iztekajo neposredno v morje, zaradi česar so v obalnem pasu, na mestu iztoka vode iz doline, nastali obsežni hudourniški vršaji. Ti so praviloma intenzivno poseljeni, saj je za poselitev na takšnih mestih več razlogov, od tal, primernih za kmetijstvo in gradnjo, do prisotnosti podzemne vode (slika 5). Zaradi lege so mesta, ki ležijo na iztokih wadijev, praviloma poplavno zelo ogrožena. Derna ni edino takšno mesto.
Slika 4: Porečje Wadi Derna v zaledju mesta Derna. (vir: Wikipedia Commons)
Z namenom, da bi zaščitili mesto pred poplavami, so v dolini Wadi Derna nad mestom zgradili dve zemeljski težnostni pregradi. Ti pregradi je pred skoraj petimi desetletji zgradilo jugoslovansko podjetje Hidrotehnika, ki še danes deluje v Beogradu pod imenom Hidrotehnika – Hidroenergetika in ki ima na svojem spletnem portalu obe pregradi še vedno vpisani kot svojo pomembno referenco. V letih 1970 do 1972 je podjetje Hidroprojekt, prav tako iz Beograda, najprej izdelalo hidrološko študijo območja in na podlagi tega gradbeni projekt pregrad. H gradnji pregrad se je pristopilo leta 1973, dokončane pa so bile leta 1977. Obe pregradi sta zemeljski težnostni pregradi s kompaktiranim debelim glinenim jedrom. V obeh primerih je bil za odtok vršnih količin vode narejen tunelski tip preliva. Prva pregrada, ki se nahaja južno, tik nad mestom, na novejših fotografijah pa je razvidno, da je tudi njena okolica poseljena, je bila namenjena neposrednemu zadrževanju vode in s tem neposredni poplavni varnosti samega mesta. Ta spodnja pregrada, imenovana Al – Bilad, je bila visoka 45 m, dolžina krone pa je znašala 130 m. Osnova pregrade je bila široka 56 m, celoten volumen nasutja je znašal 104.000 m3, učinkoviti volumen zajezitve pa 1,5 milijona m3 vode (slika 6). Druga pregrada, imenovana Bu Mansur, se je nahajala 10 km v gorvodni smeri od prve pregrade, navzgor po dolini. Po svojih dimenzijah je bila ta pregrada večja od prve in se je nahajala pod sotočjem glavnega in stranskega wadija. Višina te pregrade je znašala 75 m, dolžina krone 300 m in širina v osnovi 104 m. Skupno je bilo nasutega 735.000 m3 materiala, učinkoviti volumen zajezitve pa je znašal 18 milijonov m3 vode (slika 7). Skupna zadrževalna kapaciteta obeh pregrad je tako znašala nekaj manj kot 20 milijonov m3 vode.
Slika 5: Pogled na mesto Derna, ki se je razvilo na vršaju Wadi Derna – pogled od severa proti jugu. (vir: Evropska vesoljska agencija – ESA: zajem zaslona)
V 20. stoletju je na območju mesta Derne znanih več katastrofalnih in izjemnih poplavnih dogodkov, vendar o tistih iz časa pred drugo svetovno vojno ni dostopnih zanesljivih podatkov. Prva katastrofalna poplava, ki je dokumentirana, je znana iz časa druge svetovne vojne. Do nje je prišlo, ko so oktobra leta 1942 nemški okupatorji, ki so taborili ob iztoku doline, utrpeli velike človeške žrtve. Do druge katastrofalne poplave je prišlo oktobra leta 1959, takrat je znašala višina padavin v mestu Derna 146 mm, voda pa je zalila velik del mesta, prav tako je prišlo do velikih človeških žrtev in visoke materialne škode. Do hude poplave je prišlo še novembra 1968. Ekstremne višine vode so nastopile tudi po izgradnji jezov, ki pa so te dogodke zdržali. Ti dogodki so se odvijali novembra 1986, ko je znašal volumen poplave 13 milijonov m3, in septembra 2011, ko je dosegel 15 milijonov m3, kar je takrat predstavljalo 40 % celotnega letnega odtoka. To kaže na to, da se pri takšnih dogodkih nenadoma in zelo hitro sprostijo velike količine vode.
Slika 6: Zračna stran spodnjega jezu Al – Bilad na Wadi Derna nekaj let pred nesrečo. (vir: Google Earth)
Nedolgo tega je bila na univerzi v mestu Sebha, ki leži v osrednjem delu Libije, izdelana hidrološka študija za območje Wadi Derna, ki je opozorila na vrsto nevarnosti v zaledju mesta Derna. Zaradi skromnega vegetacijskega pokrova je ob intenzivnem deževju prisotna zelo močna erozija in s tem voda ob poplavah rine navzdol velike količine plavja, ki se je zaustavljalo za jezovi. To je z leti povzročilo, da se je zmanjšal učinkoviti volumen obeh akumulacijskih bazenov. Po do sedaj znanih podatkih vse od časa izgradnje za jezovi niso odstranjevali sedimenta. V študiji je bilo tudi ugotovljeno, da so se po dnu wadija pojavila posamezna manjša naselja, predvsem pa se je izkazalo, da so bili jezovi nevzdrževani. Zadnje vzdrževanje jezov naj bi bilo izvedeno po poplavi leta 2011, nato pa nič več. V letih 2014 do 2018 je območje jezov ležalo v območju oboroženih spopadov med različnimi vojaškimi skupinami. Okoliški prebivalci so poročali, da so se na obeh jezovih pred dvema letoma pojavile vidne poškodbe telesa. Arhivske fotografije, ki so na voljo, kažejo, da so bile brežine zgornjega jezu na vodni strani zaraščene (slika 7). Avtor omenjene študije, hidrolog Abdelwanees A. R Ashoor, je leta 2022 opozoril, da bo v primeru velikega poplavnega dogodka prišlo do katastrofe in porušitve obeh jezov. Zaradi stanja jezov se je moralo zgoditi to, kar se je zgodilo, in s tega vidika dogodek ni nobeno presenečenje.
Slika 7: Vodna stran zgornjega jezu nekaj let pred nesrečo. (vir: Google Earth)
Na podlagi dostopnih podatkov lahko dokaj natančno ugotovimo, kaj se je med katastrofo dogajalo. Do prelitja jezov je prišlo ponoči 11. septembra, malo pred 2:30 zjutraj. Zgornji jez je popustil zaradi tega, ker ga je poplavna voda prelila. Iz posnetka, ki je objavljen na portalu YouTube in je nastal dan ali dva po dogodku, je razvidno, da so na bregovih vidni sledovi prelitja vode (slika 8). Ta voda je nato postopno, a relativno hitro erodirala osrednji del jezu, in vsa voda, okoli 15 milijonov m3, je stekla v dolino. Da je prišlo do postopne erozije jezu, lahko razberemo iz posnetka, na katerem je zelo lepo vidno jedro jezu iz kompaktiranega glinenega naboja. Tega ni v celoti odneslo, celo več, njegov velik del se je ohranil na sredini struge. Voda je nato stekla navzdol do spodnjega jezu, ker je njegova kapaciteta majhna, ga je poplavna voda hitro prelila in nato tekla navzdol po dolini in skozi mesto. V naslednji fazi je prišlo do nenadne porušitve spodnjega jezu in takrat je prišlo do udarnega poplavnega vala, ki je povzročil največjo škodo in smrtne žrtve. Da je v mestu najverjetneje šlo za dva poplavna valova, prvega relativno počasnega in drugega visokega in hitrega, je možno razbrati iz posnetkov nadzornih kamer. Najprej se je voda relativno počasi razlivala, nato pa se je hitro dvignila. Da je šlo verjetno za dva poplavna valova, pričajo tudi številne žrtve, ki jih je odplavilo v morje. Prvi poplavni val je zalil hiše, ljudje so se začeli umikati iz njih, nato pa jih je drugi, mnogo višji poplavni val, dosegel na ulicah in odplaknil v morje.
Slika 8: Ostanki zgornjega jezu Bu Mansur po porušitvi. (zajem zaslona)
Po pričevanju očividcev je pred glavnim poplavnim valom močno počilo, po besedah nekaterih naj bi se slišalo kot eksplozija. To je za porušitev zemeljskih pregrad nekoliko nenavadno, saj se te praviloma ne podrejo v trenutku, temveč jih voda, ki jih je prelila, čeprav hitro, postopoma erodira. Ker se oba jezova še vedno nahajata v območju vojaškega konflikta, na nekaterih spletnih forumih krožijo hipoteze, da je bil spodnji jez razstreljen in da naj bi o tem pričali tudi ostanki. Ta razlaga je malo verjetna. Ali je tudi spodnji jez postopno erodiralo ali pa se je porušil v trenutku, ni mogoče ugotoviti. Posnetki, ki so na vojo, niso dovolj jasni, da bi omogočali kakršno koli sklepanje (slika 9). Po ostankih sodeč bi morda res lahko sklepali, da se je spodnji jez porušil nenadoma, vendar šele po tem, ko je bil že do neke mere erodiran. Takšno razlago bi bilo možno potrditi le na podlagi skrbne terenske analize, kar pa verjetno ne bo mogoče nikoli opraviti.
Slika 8: Ostanki spodnjega jezu Al – Bilad po porušitvi. (zajem zaslona)
Podrobnega poteka poplavnega vala ne poznamo. Rekonstruirati ga bo mogoče le na podlagi modelnih študij, ki bodo morale izhajati iz podatkov, pridobljenih na daljavo, saj terenske analize verjetno ne bodo mogoče. Če se je jez porušil v trenutku, je začetna višina poplavnega vala znašala 45 m. To pa je malo verjetno. Sledovi pod jezom kažejo, da je znašala verjetna višina poplavnega vala do 20 m, nato pa se je ta vzdolž toka proti morju ploščil zaradi raztekanja. Očividci poročajo, da je znašala višina poplavnega vala 7 m, drugi poročajo o višini vode do 3 m, a te višine so vse odvisne od tega, kje so se ljudje glede na matico poplavnega vala nahajali. Na razlivanje poplavnega vala je zelo vplivala matična oblika struge in njeni zavoji, to je tudi vzrok, zakaj so bili nekateri bregovi bolj poplavljeni od drugih. K dinamiki poplavnega vala je verjetno deloma prispevala tudi visoka in zelo valovita gladina morja.
Več kot dva tedna po katastrofi število žrtev še vedno ni znano. Ocene o tem se med seboj zelo razlikujejo. Prvih nekaj dni so številke naraščale iz dneva v dan. Do pred kratkim so agencije Organizacije združenih narodov ocenjevale, da je mrtvih 11.300 in pogrešanih še vsaj 10.000 ljudi. Lokalne oblasti, z županom na čelu, so trdile, da bo glede na poseljenost poplavljenega predela mesta več kot 20.000 žrtev. Nato je konec vikenda, po 16. septembru, prišlo do spora med posameznimi mednarodnimi humanitarnimi organizacijami o dejanskem številu žrtev. Kot rezultat tega spora je, po tolmačenju agencij Organizacije združenih narodov, bila zaradi natančnejše metodologije ocenjevanja podana ocena o 4.000 žrtvah in več kot 10.000 pogrešanih, zaradi posledic poplave pa je v mestu razseljenih preko 30.000 ljudi. Te številke se bodo v prihodnjih tednih gotovo še spremenile. Za Derno in celoten severozahodni obalni predel Libije je značilno, da se na tem območju giblje tudi zelo veliko število beguncev iz afriških držav južno od Libije. Del teh beguncev v Libiji dela, za del izmed njih pa je to območje le izhodišče za pot naprej v Evropo. Na območju Derne so ti ljudje živeli predvsem v nižjih predelih mesta, ki ga je prizadela poplava. Mednarodna organizacija za begunce ocenjuje, da je okoli 10 % žrtev poplave beguncev. Glede na nestabilne razmere, ki vladajo na tem območju, verjetno natančno število vseh žrtev ne bo nikoli znano.
Pri sodobnih tehnologijah opozarjanja in splošnemu dostopu do svetovnega spleta bi lahko pričakovali, da bodo ljudje opozorjeni na nevarnost in da se bodo pravočasno umaknili na varno. In prav to je najkontroverznejši del te nesreče. Grška meteorološka služba, na območju katere je nevihta Daniel nastala, je nekaj dni pred dogodkom Libijsko meteorološko službo opozorila, da se bo nevihta premaknila proti jugu. Slednja tudi trdi, da je na to oblasti opozorila že 72 ur pred dogodkom. Lokalne oblasti pa naj bi nato ljudem zabičale, da naj ostanejo v hišah, dokler nevihta ne mine. Prepričevali naj bi jih, da bodo tako bolj na varnem. Po drugih informacijah naj bi posamezni vojaški oddelki pred poplavnim dogodkom hodili od hiše do hiše in zahtevali, naj ljudje zapustijo domove, a so ti to zavračali. Pristojne oblasti se sedaj branijo, da je vzrok za nesrečo izjemen in nepričakovan dogodek, da tega niso mogli predvideti in da poplava ni posledica nevzdrževanja jezov, prav tako pa tudi ne nepravočasnega obveščanja. Vztrajno trdijo, da ljudje niso hoteli zapustiti domov. Če razpoložljivi podatki držijo, naj bi v noči z 10. na 11. september padlo med 140 in 150 mm padavin, to pa je podobno kot ob dogodku leta 1959, kar pomeni, da se je podoben dogodek v preteklosti že zgodil. Preprosta računica pa nam pove, da je povprečna povratna doba takšnih ekstremnih dogodkov 18 let, kar je za takšne katastrofe relativno kratek čas, in bi moral biti v normalnih in stabilnih družbenih razmerah stalni alarm za ukrepanje.
Slika 10: Grafično poročilo Evropskega koordinacijskega centra o kastastrofi v Derni na dan 15. september 2023.
Več kot dva tedna po poplavnem dogodku so humanitarne razmere v mestu in okolici skrajno zaostrene. Mednarodne humanitarne organizacije, ki so prispele na lokacijo, opisujejo razmere kot skrajno kaotične in pri tem poudarjajo, da je koordinacija pomoči prava nočna mora. Po najnovejših vesteh oblasti agencijam Organizacije združenih narodov naj ne bi več dovoljevale vstopanja v državo, ostanejo lahko le tiste ekipe, ki so že na terenu.
Teden dni po poplavi so se v mestu, pred glavno mestno mošejo, pričeli množični protesti preživelih, ki zahtevajo odgovornost lokalnih in državnih oblasti za nastalo katastrofo. Pristojni državni javni tožilec je vsaj formalno gledano pričel preiskavo katastrofe in vzrokov zanjo, a iz posnetkov njegove tiskovne konferene, ki so jih prikazale mednarodne agencije, je bilo očitno, da se je med dajanjem izjave za medije počutil nelagodno, hkrati pa je bil obdan z ljudmi v uniformah. Med drugim so protestniki v noči s ponedeljka na torek (18. – 19. september 2023) napadli in zažgali hišo župana Derne. Predsednik vlade vzhodnega dela Libije je nekaj dni nazaj župana tudi odstavil s položaja in mu odvzel vsa pooblastila.
Razmere v mestu Derna in na celem severovzhodnem obalnem delu Libije, ki ga je prizadelo intenzivno deževje, ostajajo negotove še naprej. Mednarodne reševalne skupine še vedno odstranjujejo trupla. Ekipe so usmerjene tako na območje obalnega morja kot tudi na območje poplavnega vršaja v mestu. Največji izziv je identifikacija žrtev, delo forenzičnih ekip pa je iz dneva v dan težje. V mestu se že vse od poplavnega dogodka dalje poslabšujejo higiensko sanitarne razmere, kar pa po tolmačenju forenzične ekipe Rdečega križa ni posledica velikega števila mrtvih, temveč uničene komunalne infrastrukture, ki je bila že pred dogodkom v relativno slabem stanju. Prizadeti so sistemi za odvodnjo odpadnih voda. Oskrba s pitno vodo na območju mesta je v veliki meri, zlasti na območju vršaja pod wadijem, temeljila na črpanju podzemne vode. Velika večina vodnjakov je uničenih, bodisi tako, da jih je plavina povsem zasula, bodisi je preko ustij vodnjakov drobnozrnata plavina vdrla v njihovo notranjost. Veliko težavo predstavjajo še minska polja v okolici mesta. Že pred katastrofo kapacitete lokalnih bolnic niso zadostovale potrebam prebivalcev. Kako se bodo razmere razvijale v naprej, je zelo težko napovedati. Vlada, ki ima de facto oblast na območju, je 19. septembra izdala odlok, da morajo mesto zapustiti vse tuje novinarske ekipe, ker ovirajo delo reševalcev. Tako bo že tako otežen pretok informacij iz območja še težji, glede na politične razmere na območju pa ni jasno niti to, katere humanitarne organizacije bodo na območju sploh še smele delovati. Ponavljajo se podobne razmere kot v Maroku, ki je ob katastrofalnem potresu iz strateško političnih razlogov zavrnil pomoč večjega dela mednarodne skupnosti.
Poplava, do katere je prišlo v mestu Derna na severovzhodu Libije, je velika humanitarna katastrofa, katere obseg nam verjetno ne bo znan nikoli v celoti. Verjetno ne bo nikoli možno narediti temeljitih in neodvisnih analiz, ki bi temeljile na skrbnem pregledu razmer v naravi. Ali gre za naravno katastrofo ali le za tehnološko pogojeno katastrofo, je še prezgodaj govoriti z zanesljivostjo. Do sedaj zbrani podatki kažejo na to, da je nesreči botroval predvsem človeški dejavnik. Nestabilne politične razmere na območju ozemlja celotne Libije in državljanska vojna, ki poteka od leta 2011 dalje, sta državo, ki je bogata z nafto, pahnila na kolena. V njej vladajo različni gospodarji vojne, ki imajo zelo ozke in usmerjene interese, še najmanj jih zanima obče dobro in blagostanje širših ljudskih množic, prav tako se ne zmenijo veliko za delovanje javne infrastrukture ter s tem tudi protipoplavnih ukrepov. Delovanje infrastrukture je pomembno le v toliko, v kolikor služi njihovim interesom. Kakorkoli pretirano se to prebere, saj moramo imeti v mislih najprej tragedijo prebivalcev, navadnih ljudi, pa je to nesrečo treba skrbno analizirati tako z znanstvenega kot strokovnega vidika. Njeni vzroki in posledice so ilustracija interakcije med naravnimi procesi in človekovimi posegi v naravo. Prav tako nam ta nesreča ilustrira, kako zelo nevarni so lahko protipoplavni ukrepi, ki ne delujejo v skladu s projektnimi predpostavkami, in če objekti niso ustrezno vzdrževani ter so družbene razmere na območju države, kjer so bili zgrajeni, tako zelo nestabilne in nepredvidljive, kot je to primer v Libiji.
V mestu Derna je prišlo do porušitvene poplave in do katastrofalne povodnji, kjer je voda postala orožje v oboroženem konfliktu.
