Scroll Top

VODNI DNEVI 2019

Na Vodnih dnevih 2019 o vseh področjih upravljanja z vodo in strateških izzivih za vodne vire

Voda in stanje vodnih virov sta v svetu in tudi pri nas vse bolj v ospredju. Globalno je voda povezana z vse večjim naraščanjem svetovnega prebivalstva, ki se vse bolj koncentrira v urbanih soseskah in središčih, kjer naj bi bila urejena tudi njena dostopnost in razpoložljivost, ter podnebnimi spremembami, ki ponekod zaradi poplav ali suš že kritično spreminjajo krajine. V naslednjih treh desetletjih naj bi se potreba po vodi povečala za polovico, hkrati pa se kar 80 odstotkov odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, danes še vedno neprečiščenih izliva nazaj v okolje. Skrb vzbujajočim napovedim pritrjuje tudi Svetovni gospodarski forum, ki vodno krizo prepoznava kot največje globalno socialno in gospodarsko tveganje, s katerim se bo soočala družba v naslednjem desetletju. Da je voda danes najpomembnejši strateški izziv za človekov razvoj in za ohranitev našega planeta ter v tem smislu tudi umeščena v prihodnji razvoj družbe, celostno upravljanje voda pa pred nove izzive na vseh ravneh integracije in upravljanja voda, so bile tudi uvodne ugotovitve letošnjih jubilejnih Vodnih dni, ki so pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekali 17. in 18. oktobra v Portorožu v Kongresnem centru Bernardin. 140 udeležencev je uvodoma nagovorila predsednica Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek, slavnostni nagovor pa je v nadaljevanju prispevala še ambasadorka društva Urša Kragelj, kajakašica na divjih vodah.

dr. Marjetka Levstek

Ambasadorka društva Urša Kragelj, kajakašica na divjih vodah

Dr. Marjetka Levstek je kot predsednica društva uvodoma izpostavila letošnji jubilej ob 25-letnici simpozija Vodni dnevi, ki ga z namenom povezovanja in permanentnega izmenjevanja znanj domačih in tujih strokovnjakov na letni ravni organizira Slovensko društvo za zaščito voda. Na simpoziju s krovnim naslovom 25 let povezani z vodo je izpostavila viden napredek pri oskrbi s pitno vodo in zmanjšanju izgub na vodovodnih sistemih, pa tudi pri povečanju deleža priključkov na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s pripadajočimi komunalnimi čistilnimi napravami. ”Skladno s temi ugotovitvami so posledično tudi vode v našem okolju v nekoliko boljšem ekološkem stanju,” je poudarila dr. Levstek in nadaljevala: ”Napredek je sicer viden, vprašanje pa je, ali bomo skladno z zastavljenim trajnostnim razvojem tudi za zanamce uspeli obdržati dovolj kakovostnih vodnih virov in razpoložljivih količin površinskih ter podzemnih voda, obenem pa ohranili biotsko raznovrstnost celinskih vodnih ekosistemov.” V nadaljevanju je opozorila na pobudi, ki jim je društvo sledilo v zadnjem letu in se navezujeta na spremembo zakonodaje na področju varovanja vodnih virov z vodovarstvenih območij ter na izgradnjo mono-sežigalnice za reševanje pereče problematike odvečnega blata iz komunalnih čistilnih naprav. V sklepnem delu je predsednica posebej izpostavila še vlogo stroke: ”Naša naloga je, da sodelujemo, izmenjujemo izkušnje in iščemo prave rešitve, ko skupaj krojimo našo prihodnost, saj smo za dobro stanje naših voda odgovorni vsi posamezniki, še posebej pa stroka, ki je že v osnovi zavezana poslanstvu varovanja voda.”

Pet tematskih sklopov na Vodnih dnevih 2019

Program letošnjega simpozija je bil razdeljen v pet tematskih sklopov ali sekcij, ki jih je soustvarjalo 14 predavateljev, od teh tudi dva ugledna zaslužna profesorja iz tujine. Predavanjem so sledile okrogle mize, ki so jih povezovali člani UO SDZV: dr. Marjetka Levstek, dr. Brigita Jamnik, mag. Mojca Vrbančič in dr. Aleš Bizjak, Kavarno o vodi pa je moderirala mag. Stanka Cerkvenik. Razmišljanja je v sklepnem delu povzela dr. Polona Pengal, Nataša Uranjek pa je poskrbela za predstavitev podjetij – razstavljavcev, ki so podprli izvedbo simpozija Vodni dnevi.

V prvem sklopu Voda skozi čas smo se najprej na kratko sprehodili po zgodovini Slovenskega društva za zaščito voda in prisluhnili razmišljanju dr. Milenka Roša o začetkih organizacije ter kasnejši nadgradnji simpozija Vodni dnevi. Prof. dr. Gustaf Olsson z Univerze v Lundu na Švedskem se je v svojem izjemno zanimivem predavanju na temo pametnih vodnih sistemov pri upravljanju voda osredotočil na ključne informacije, ki bi jih morali strokovnjaki znati izluščiti med veliko količino pridobljenih podatkov in jih uporabiti pri svojih odločitvah. Izpostavil je tudi nujnost nenehnega izobraževanja, usposabljanja ter pridobivanja znanj znotraj stroke. Dr. Marjeta Stražar iz JP CČN Domžale – Kamnik je v svojem predavanju opozorila, da v razvitem svetu čistilne naprave vse bolj postajajo tovarne vode, energije, hranil (predvsem fosforja) in celo surovin, in da so novi tehnološki postopki obdelave odpadne vode tudi pri nas podlaga za oblikovanje krožne in zelene ekonomije v prihodnosti.

dr. Milenko Roš

zasl.prof. dr. Gustaf Olsson, Švedska

dr. Marjeta Stražar

Okroglo mizo Voda skozi čas je vodila dr. Marjetka Levstek

V sekciji Vodni viri in pitna voda je v treh predavanjih tekla beseda o oskrbi s pitno vodo in ohranjanju kakovosti vodnih virov za prihodnje generacije, predvsem pa tudi o spremembi zakonodaje, ki se nam na tem področju obeta in naj bi vzpostavila temelje za varnejšo oskrbo s pitno vodo. Gre torej za glavna vodila pri oblikovanju novih predpisov za varovanje vodnih virov, med katere sodi zagotavljanje varne pitne vode za naslednje generacije, boljše obvladovanje tveganj v oskrbi s pitno vodo in vključevanje novih onesnaževal, pa tudi boljše informacije za uporabnike. Beseda je tekla tudi o ekonomskih in ekoloških učinkih, o nižanju deleža porabljene pakirane pitne vode ter stroškov za energijo ter o preprečevanju vodnih izgub. Spremembe, ki bodo vgrajene v slovenski prostor z vzpostavitvijo zahtev nove direktive o pitni vodi, je v svojem prispevku obravnavala dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Obstoječa direktiva o kakovosti vode, ki je namenjena za prehrano ljudi, je namreč stara že dvajset let, zato je bil že skrajni čas, da dobimo nov krovni dokument, ki ga pričakujemo že kar nekaj časa. Te spremembe bodo zadevale pripravljavce slovenske zakonodaje ter upravljavce vodovodnih sistemov, ki bodo morali pripraviti notranji nadzor pitne vode na osnovi ocene tveganja, pa tudi uporabnike pitne vode. Direktiva o pitni vodi tako prinaša dodatne parametre v programih obveznega spremljanja vodnih virov in zagotavljanju varnosti oskrbe s pitno vodo, saj nekateri od teh za učinkovit nadzor nad pitno vodo ne zadoščajo več, drugih pa že nekaj časa v vodi sploh ni zaznanih. Gre predvsem za novodobna onesnaževala, kot so na primer perfluorirane spojine (PFC), klorat in klorit, pa tudi ostankov zdravil, umetnih sladil, kofeina in protikorozijskih sredstev, ki so pomembni za oceno vpliva človekove dejavnosti na vire pitne vode. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da so nekatere izmed njih v okolju izredno obstojne, dobro topne v vodi in se na čistilnih napravah odstranijo le deloma.

dr. Nataša Sovič

izr. prof. dr. Mihael Brenčič

V prispevku izr. prof. dr. Mihaela Brenčiča iz Naravoslovnotehniške fakultete UL, ki je obravnaval zgodovino rabe vodnih virov, smo v nadaljevanju preverili zgodovino javnih sistemov oskrbe s pitno vodo v Sloveniji, ki je bila tesno povezana z zgodovino vzpostavitve teh sistemov v evropskem prostoru. Mag. Jožica Dobaj iz podjetja Komunala Slovenska Bistrica nas je v svojem prispevku seznanila še s konkretnim primerom tehnologije priprave pitne vode z ultrafiltracijo iz površinskega vodotoka na njihovem vodovodnem sistemu. Njene ugotovitve so, da nove tehnologije resda omogočajo bistveno večjo varnost delovanja sistemov oskrbe s pitno vodo, vendar je vsak tak sistem običajno specifičen in ga je treba tako tudi obravnavati, sicer lahko odločitev o primernosti tehnologije predstavlja dodatne izzive upravljavcem vodovodnega sistema.

mag. Jožica Dobaj

Okroglo mizo Vodni viri in pitna voda je vodila dr. Brigita Jamnik

Vizija upravljanja voda in Kavarna o vodi sta bili osrednji temi četrtkovega popoldneva, združeni v tematskem sklopu Pogled naprej. Mag. Suzana Stražar iz Direkcije RS za vode je na kratko predstavila slovenski koncept celostnega upravljanja voda, institucije ter njihove naloge in pristojnosti, ki jih imajo pri nas na področju voda. Še posebej je izpostavila vlogo Direkcije RS za vode, ustanovljene v letu 2015, ter šest ciljev, ki jim direkcija sledi na področju upravljanja voda. Ti so doseganje in ohranjanje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, doseganje in ohranjanje dobrega stanja morskega okolja, zmanjševanje poplavne ogroženosti, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda.

mag. Suzana Stražar

mag. Stanka Cerkvenik

V Sloveniji je kar 97 % vodnih virov za pitno vodo povezanih s podzemno vodo, le 3 % pa s površinsko vodo. Kaj nam to pravzaprav pove o ogroženosti virov pitne vode, ko ugotavljamo, da so trije od 21 podzemnih vodnih virov v slabem stanju? In da imamo nekaj visoko ogroženih površinskih voda, ki se stekajo v podzemne vode? Pomembna obremenitev zaradi onesnaževanja vode je namreč prisotna kar na 135 od skupno 155 površinskih vodnih teles, kar za dolgoročno ohranjanje virov pitne vode lahko pomeni, da v prihodnosti ne bomo mogli zagotoviti, da bi za oskrbo s pitno vodo uporabljali iste vodne vire, kot jih uporabljamo danes. To so bila izhodišča za Kavarno o vodi, ki jo je moderirala mag. Stanka Cerkvenik iz Inštituta za javne službe.

Kavarna o vodi s 16 omizji

Kavarna je na letošnjih Vodnih dnevih omogočila skupen razmislek vseh udeležencev o tem, kakšno je stanje slovenskih voda in kako bi kot posamezniki in družba morali ukrepati, da bi zaščitili slovenske vode. Na 16 omizjih je sodelovalo 140 udeležencev iz različnih strokovnih in vladnih institucij, lokalnih skupnosti ter podjetij, ki delujejo na področju voda, kar je omogočilo kritičen pogled na stanje slovenskih voda iz različnih zornih kotov. Omizja so izpostavila širok nabor dejstev, ki po njihovem mnenju ključno vplivajo na stanje slovenskih voda, ter oblikovala dragocene predloge in ukrepe za njihovo zaščito. Vsem omizjem je bila skupna ugotovitev, da je današnje stanje voda odraz naše družbene zavesti in da ima ozaveščanje vseh generacij najpomembnejšo vlogo. Izpostavili so tudi, da je za učinkovitejše upravljanje z vodnimi viri treba izpostaviti tesnejše sodelovanje stroke in vseh ključnih deležnikov.

Četrto sekcijo Čiščenje in priprava vode je drugi dan simpozija s svojim predavanjem odprl svetovno priznani strokovnjak z norveške Univerze za znanost in tehnologijo v Trondheimu in izumitelj tehnologije čiščenja odpadne vode po postopku MBBR – prof. dr. Hallvard Ødegaard, ki nam je pojasnil, kako pomembni in tudi problematični so lahko majhni sistemi za čiščenje odpadne vode in pripravo vode. Čeprav so postopki čiščenja odpadne vode vse bolj napredni in sovpadajo z uresničevanjem zakonodaje s področja varovanja okolja, smo na Vodnih dnevih še ugotavljali, da so čistilne naprave že pred 25. leti obratovale z istimi tehnologijami ter da bistveni napredek izkazuje le tehnološko bolj izpopolnjena oprema. Govorimo tudi o zmogljivejših računalnikih, o prenosu informacij in podatkov, ki jih zbiramo na dnevni, tedenski, mesečni ali pa letni ravni, vse te enormne količine podatkov pa za potrebe kakovostnega odločanja pri upravljanju voda obdelujemo in združujemo v smiselno celoto.

zasl.prof. dr. Hallvard Ødegaard, Norveška

dr. Maja Berden Zrimec

Aleksander Mulec

Okroglo mizo Čiščenje in priprava vode je povezovala mag. Mojca Vrbančič

V nadaljevanju sta v tem sklopu sledili še predavanji dr. Maje Berden Zrimec iz družbe AlgEn na temo možnosti uporabe čistilnih tehnologij z algami v krožnem gospodarstvu, saj postajajo alge z recikliranjem hranil iz odpadne vode sekundarna surovina, ter Aleksandra Mulca iz podjetja Hidroinženiring, ki je predstavil primer CČN Kranj, kjer skušajo s spremljanjem porabe energije in razumevanjem procesov, ki se odvijajo na komunalni čistilni napravi, optimizirati njeno delovanje tako, da bosta porabljena energija in s tem tudi stroški obratovanja čim nižji.

Peti in zadnji tematski sklop z naslovom Voda in skupnost, vsebinsko povezan s pomenom in vplivom človekovega delovanja v okolju, ki se izraža v spremembah v stanju voda, je bil po številu predavateljev najobsežnejši. O tem, kakšna je naša odgovornost do vodnih virov, je svoja razmišljanja z udeleženci delil dr. Mitja Bricelj z MOP, ki je izpostavil, da je človek s kemizacijo okolja zaznamoval vodni krog na lokalni in globalni ravni, zaradi onesnaževanja in velikih količinskih nihanj pa so vodni viri tudi izpostavljeni pospešeni preobrazbi, kar preskrbo z vodo še otežuje. Da je človek s svojo dejavnostjo, rabo naravnih virov in vse več odpadki v zadnjih 100 letih močno vplival na naravo in okolje, je v svojem predavanju opozoril izr. prof. dr. Gorazd Urbanič iz Inštituta Urbanzero, ki se je posvetil spremljanju stanja in razvrščanju vodnih teles površinskih voda ter njihovem ekološkem stanju, ugotovljenem na podlagi bioloških, splošnih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških elementov ter posebnih onesnaževal. O alternativnih vodnih virih v mestih, kot sta na primer lahko ponovno uporabljena padavinska in odpadna voda, je predavanje prispeval Mitja Radinja, asistent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Za zaključno predavanje sta poskrbela predstavnika družbe Savaprojekt. Infrastrukturno ureditev HE Brežice je na kratko predstavil Andraž Hribar, ekologinja Nuša Rožman pa kot njihova vodja projektov na področju urbanizma podrobneje še izvedbo omilitvenih ukrepov in drugih ureditev za varstvo narave pri izgradnji te hidroelektrarne.

dr. Mitja Bricelj

dr. Gorazd Urbanič

Mitja Radinja

Nuša Rožman

Okroglo mizo Voda in skupnost je povezoval dr. Aleš Bizjak

Namesto zaključka

Slovenija je v letu 2010 podprla resolucijo Združenih narodov, ki je dostop do čiste vode razglasila za človekovo pravico, v letu 2016 pa smo, zavedajoč se njenega pomena, pravico do vode zapisali celo v ustavo. Čeprav smo z vodo bogata država, se prav tako soočamo z vodno krizo, ki se odraža bodisi s poplavami, ko je vode preveč, ter s sušnimi obdobji, ko je je premalo, hkrati pa beležimo situacije, ko imamo vodo slabše kakovosti. Razlogov za tako stanje je več, prvenstveno jih je treba iskati v spremenjeni rabi tal na prispevnih površinah, ki povzroča veliko različnih obremenitev in spreminja združbe vodnih organizmov. Obremenitve najpogosteje predstavljajo izpusti iz javnega kanalizacijskega omrežja, ki niso povezani s čistilnimi napravami, nezadostna komunalna opremljenost in s tem povezano čiščenje odpadnih voda, ter potencialno onesnaževanje, ki ga povzročata vedno bolj intenziven razvoj industrije in kmetijstva – torej fitofarmacevtska sredstva iz kmetijskih virov ter odvajanje industrijske odpadne vode.

V Slovenskem društvu za zaščito voda smo mnenja, da se moramo strokovnjaki s področja voda v bodoče še bolj povezati in združiti energijo, znanje in voljo, ter za prihodnost izpostaviti jasno vizijo in strategijo zaščite slovenskih voda. Voda postaja vse bolj pomembna strateška surovina, zato jo moramo za zanamce ohraniti v zadostni količini in kakovosti, pri tem pa delovati preventivno, odgovorno in vzdržno do narave. Vodni dnevi 2019 naj zato pomenijo tudi smelo in bolj učinkovito povezovanje stroke za večjo zaščito voda in vodnih virov v Sloveniji.


Vabljeni k ogledu dveh video vsebin s simpozija Vodni dnevi 2019:

Kratki video utrinki s simpozija Vodni dnevi 2019

Vsebine simpozija Vodni dnevi 2019

 

Prenesite si PDF dokument sporočila za javnost.

Sorodni prispevki