Na letošnjem simpoziju Vodni dnevi o vrednosti in vrednotenju vode ter odgovorni politiki na področju upravljanja voda
Rimske Toplice, 13. oktobra 2022: Danes se je v Rimskih Toplicah v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda začel že 28. simpozij Vodni dnevi, ki v slovenskem prostoru uživa status osrednjega letnega strokovnega srečanja vodnega sektorja. Geslo simpozija Skrito naj postane vidno strokovno in širšo javnost že od letošnjega svetovnega dneva voda nagovarja k razmisleku, kako prepoznati skrite zakonitosti narave in jih ob upoštevanju evropske okoljske zakonodaje ustrezno strokovno prilagoditi naši družbeni ureditvi. Dogodek, na katerem so se zbrali predstavniki komunalnih podjetij, institucij, univerz, raziskovalnih inštitutov in drugi strokovnjaki z vodnega področja, je s pozdravom udeležencem odprla predsednica dr. Marjetka Levstek, uvodni nagovor pa je prispeval Uroš Brežan, minister za okolje in prostor.
Foto (VD 2022): Klemen Razinger
Da je voda izjemno pomembna tema, da jo imamo prepogosto za samoumevno in da moramo z njo skrbno gospodariti, je uvodoma poudaril minister Uroš Brežan: ”Letošnje poletje je bilo najbolj vroče v Evropi. In to je za sabo pustilo posledice: pomanjkanje vode in suše v poletju ter poplave zgodaj jeseni. Lanski referendum o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, predvsem pa plebiscitarna zavrnitev predlaganih sprememb, je pokazala visoko stopnjo občutljivosti prebivalcev do vprašanj, ki so povezana z našim ravnanjem z vodami. Zato je naloga vsake odgovorne politike na področju upravljanja z vodami, da prisluhne pobudam in predlogom ljudi in zagotovi njihovo večjo vključenost v procese odločanja na vodnem področju.”
V nadaljevanju je navedel, da mineva že trideset let, odkar se je na področju upravljanja z vodami začel razvijati koncept celovitega upravljanja z vodnimi viri, ki na vodo ne gleda samo z vidika človekovih potreb, ampak poudarja tudi ekosistemsko vlogo vode in vodnih okolij. Na takšnih izhodiščih temelji tudi evropska okvirna direktiva o vodah, ki jo je smiselno čimbolj zasledovati. Na ministrstvu so za upravljanje z vodami in sledenju okoljskih ciljev kot krovne dokumente že pripravili osnutke treh načrtov za upravljanje voda, upravljanje morskega okolja in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Trenutno je v pripravi še predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, s katerim bo med drugim podrobneje urejeno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, načini in oblike njihovega izvajanja, oblikovanje cen storitev in subsidiarna odgovornost izvajanja javnih služb. Razmere na področjih oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode, ter zasledovanje standardov, tehničnih smernic in aktualnih strokovnih in znanstvenih dognanj s teh področij, so pomembni kazalniki razvitosti naše družbe. Izpostavil je, da so z lokalnimi skupnostmi sredi intenzivnega investicijskega ciklusa, ki obsega sredstva Načrta za okrevanje in odpornost ter stare in nove kohezijske politike na področju podnebnih sprememb in voda. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe se izvajajo investicije za zmanjševanje poplavne ogroženosti in investicije za sanacijo plazov v višini 335 milijonov evrov. Na področju ravnanja s pitno vodo se spodbuja ponovna uporaba vode, zmanjševanje porabe vode in sofinanciranje investicij občin v sisteme oskrbe s pitno vodo, predvsem projekt oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja, za kar imajo na voljo 140 milijonov evrov iz nove kohezijske perspektive. Za zmanjševanje vpliva odpadnih voda na okolje, vodne vire, podzemno vodo in na posebna občutljiva območja, za zaščito biodiverzitete in za sofinanciranje investicij občin v sisteme odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, je na voljo 250 milijonov evrov. V sklepnem delu je izpostavil še pomembno vlogo strokovnih društev, kot je Slovensko društvo za zaščito voda ter druga strokovna društva, ki delujejo na vodnem področju, saj so usmerjena v spodbujanje in strokovno usmerjanje razprave o odprtih vprašanjih na področju upravljanja z vodami. Da se ob skoraj vsakem večjem projektu na področju voda, pa naj gre za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo ali zmanjševanje poplavne ogroženosti, pojavljajo različni pogledi, samo po sebi ni nič slabega, lahko pa je slabo, če v strpni in strokovni javni razpravi ne bi poskušali poiskati rešitev, ki so v javnem interesu.
Dr. Marjetka Levstek je uvodoma predstavila štiri strokovna področja, v okviru katerih so prvi dan simpozija že potekale zanimive strokovne predstavitve s priznanimi domačimi in uglednimi tujimi predavatelji, ki jih spremljajo še poglobljene razprave na okroglih mizah. Tako je že prvi današnji sklop udeležencem ponudil izostren pogled na vodo iz naravoslovnega, ekonomskega, političnega ter mednarodno pravnega vidika, pri tem pa ponudil odgovore, kako vodo pravzaprav razumemo, kakšna je njena vrednost, zakaj jo definiramo kot nevidni fenomen in kako je pri nas urejeno upravljanje z vodami. Voda namreč ne kroži le v naravi, ampak tudi skozi infrastrukture, človeške ureditve in naša telesa. Delitev na podzemne in površinske vode je praktična in na prvi pogled smiselna, a se z vidika vodnega kroga ostrina te delitve izgublja, saj med njima na globalni in lokalni ravni še vedno ostajajo nekatere pomembne posebnosti in razlike. V Sloveniji je podzemna voda, ljudem ves čas skrita in nevidna, daleč najpomembnejši vir pitne vode, in po tem jo tudi cenimo in razmeroma zgledno varujemo. Ker nekatere druge vloge podzemne vode še vedno zanemarjamo, jih moramo narediti bolj vidne in prepoznavne. Hkrati se moramo zavedati, da je tudi na površju našim očem marsikaj skrito ali pa je ostalo prezrto. Ljudem je na primer samoumevna dostojna oskrba s pitno vodo v njihovih domovih, prikrito pa vse, kar vodo pripelje do naše pipe. Danes tudi že vemo, da vode ne moremo obravnavati samo po njenih biofizikalnih lastnostih, saj voda praktično preureja tudi družbena in politična razmerja med ljudmi, pri čemer tudi v politiki voda nemalokrat ostaja povsem spregledana. Voda je hkrati pomemben dejavnik mednarodnih odnosov in politik, zlasti ko se soočamo s posledicami raznolikih aranžmajev v zvezi z rabo vode pri subjektih mednarodnega prava, kar zahteva še posebno pozornost odločevalcev in stroke. Sekcijo Voda – Skrito naj postane vidno so s predavanji soustvarjali prof. dr. Mihael Brenčič, mag. Stanka Cerkvenik, izr. prof. dr. Andrej Lukšič, prof. dr. Vasilka Sancin in Urška Stopar, okroglo mizo pa je povezoval dr. Pavel Gantar.
Foto (VD 2022): Klemen Razinger
Tudi sekcija Vodni viri in pitna voda je letos ponudila vrsto poučnih vsebin za lastnike, upravljavce, odločevalce in druge deležnike s področja oskrbe s pitno vodo in upravljanja vodnih virov. Prav to področje oskrbe s pitno vodo je eno izmed tistih, ki na simpoziju pritegne še posebej veliko pozornosti. Na dogodku se je udeležencem iz Španije na daljavo pridružila Meritxell Minoves, predstavnica upravljavca javnega vodovoda Aigües de Barcelona, ki upravlja sistem za oskrbo 3,5 milijona uporabnikov v katalonski prestolnici in njeni okolici. Že več kot desetletje intenzivno vlaganje v sistem varnosti oskrbe s pitno vodo kaže dobre rezultate, s kazalci pa dokazujejo, kako so na tem področju napredovali. O tem, kako kot družba vplivamo na količinsko stanje podzemne vode, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, je svoja razmišljanja predstavil dr. Peter Frantar iz Agencije RS za okolje. Ker smo se v pomladnem in poletnem obdobju soočali s sušo, je odgovarjal tudi na aktualna vprašanja o trajnostnih rešitvah za ohranitev ali izboljšanje količinskega stanja podzemne vode ter ohranitve kakovosti vodnih virov. Kako so se na Kočevskem po požaru v Melaminu soočili s potencialno nevarnostjo onesnaženja vodnih virov, je razkril Antun Gašparac, direktor podjetja Hydrovod, pričakuje pa se, da bodo njihove izkušnje lahko koristile tudi drugim upravljavcem vodovodov, ki so lahko kadarkoli soočeni s podobnimi nevarnostmi. Mag. Matjaž Retelj iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je predstavil novo molekularno metodo, ki v vzorcih vode identificira povzročitelje fekalnega onesnaženja. Pridobivanje tovrstnih informacij je namreč temelj strokovno pravilnih odločitev pri obvladovanju tveganj v procesih oskrbe s pitno vodo. Okroglo mizo na temo vodnih virov in pitne vode je povezovala dr. Brigita Jamnik.
O tem, kakšna onesnaževala skriva odpadna voda, kako jih iz nje odstraniti in kakšen vpliv imajo na naša vodna telesa, se bodo udeleženci seznanili drugi dan simpozija v tretjem sklopu Odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki ga bodo soustvarjale predavateljice mag. Kristina Buus Kjær iz Danske, Wendy Francken iz Belgije, izr. prof. dr. Nataša Atanasova, dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič in moderatorka okrogle mize mag. Mojca Vrbančič.
V odpadni vodi namreč marsikaj ostaja skrito, kar pa se kot posledica nemalokrat odraža v okolju, na organizmih in celo ljudeh. Že samo bolnišnične odpadne vode, ki so prisotne v vsakem malo večjem mestu, skrivajo v sebi nešteto onesnaževal, tudi takih, katerih posledic se sploh še ne zavedamo, zato bi morali z njimi ustrezno ravnati. Pri nas se praktično v vseh primerih neprečiščene odvajajo v javno kanalizacijo in zaključijo s čiščenjem na komunalni čistilni napravi. Vprašanje, ali smo pri tem dovolj uspešni, ostaja odprto. S spremljanjem vpliva komunalnih in industrijskih čistilnih naprav bi posebna onesnaževala lahko zaznali ter načrtovali ustrezne ukrepe za doseganje dobrega ekološkega stanja voda. Vse bolj prisotne posledice podnebnih sprememb nas nenehno opozarjajo in odločno usmerjajo k modro-zeleni infrastrukturi. V tej smeri bi morali stremeti tudi pri načrtovanju odvajanja padavinske odpadne vode. Pomembno je, da se kanalizacijske priključke pred priključitvijo na terenu skrbno pregleda ter se jim tudi kasneje nameni več pozornosti. Ker so v lasti in upravljanju posameznikov, individualnih lastnikov stavb, se danes izvajalci javnih služb z njimi sploh ne ukvarjajo.
Zadnji sklop Voda v naravi je namenjen zlasti korakom k novim načinom upravljanja. Pri usposabljanju za preživetje v naravi obstaja pravilo treh: človek lahko 3 minute zdrži brez zraka, 3 dni brez vode in 3 tedne brez hrane. Tem prioritetam mora slediti, če želi preživeti. Na žalost smo pri upravljanju z vodo nanje pozabili, saj dajemo prednost industriji, kmetijstvu in urbanizaciji. Na srečanju se bodo udeleženci zato seznanili z najrazličnejšimi primeri in posledicami neustreznega upravljanja z vodo v okolju, simpozij pa bo ponudil tudi rešitve za ustavitev upadanja biotske raznovrstnosti. Najprej se bodo posvetili človeškim vplivom na favno podzemnih vod in težavam pri ohranjanju teh edinstvenih, izjemno ranljivih, a skritih prebivalcev naših voda, ki igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne pitne vode. Ker je neustrezno upravljanje s prostorom eden ključnih vzrokov za izginjanje podzemne favne, se bodo nekoliko natančneje seznanili še s prostorsko in časovno dinamiko novodobnih onesnaževal v Ljubljanski kotlini. Razumevanje virov, transportnih in razgradnih procesov teh onesnaževal je ključno pri iskanju možnosti zmanjšanja njihovega vnosa v naravo in s tem zmanjšanja posledic njihovega delovanja. Zatem bodo pozornost usmerili še na površinske vode in predstavili skrite prebivalce površinskih voda, ki nas s svojim pojavljanjem opozarjajo na nevzdržne razmere v naših vodah. Izvedeli bomo, kako lahko prav vsak posameznik pomaga pri razkrivanju njihove razširjenosti. Skrivnosti rek bodo v sklepnem delu skušali razkrivati še iz vesolja. Spoznavali bodo, kako lahko pogled od daleč razkrije sicer nevidne hidrogeomorfološke procese in kako lahko ta spoznanja uporabimo pri načrtovanju in izvajanju obnove rečnih ekosistemov. Sklop bodo soustvarjali predavatelji doc. dr. Cene Fišer, asist. Ines Vidmar, doc. dr. Tina Eleršek in Liza Stančič, okroglo mizo pa bo povezovala dr. Polona Pengal.
Danes bo v popoldanskem času potekala še svetovna kavarna o vodi, na kateri bodo prisotni strokovnjaki razmišljali o vodi in ponujali ideje in rešitve, kje vse na področju voda narediti skrito čim bolj vidno, vodila in povezovala pa jo bo mag. Stanka Cerkvenik.
Prenesite si sporočilo v pdf zapisu.
Več informacij: Miša Hrovat, PR SDZV, odnosi z javnostmi (M: 041 619 616, E: misa@maga.si).
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), ustanovljeno leta 1991, je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki s svojim delovanjem ozaveščanja, izobraževanja in povezovanja deluje na področju zaščite slovenskih voda. Kot nevladna organizacija smo do aprila 2021 delovali v javnem interesu na področju ohranjanja narave na območju Republike Slovenije. Povezujemo se tudi s sorodnimi društvi in združenji doma in po svetu. Smo člani mednarodnih združenj International Water Association (IWA), European Water Association (EWA) in Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall e. V. (DWA). Prepoznani smo kot aktiven partner lokalnim skupnostim in državi. Naše poslanstvo je razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, naše glavne naloge pa so spremljanje, preučevanje in delovanje na področju zaščite in izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z uporabljenimi vodami in odpadki, pa tudi informiranje in izobraževanje strokovne, znanstvene in ostale javnosti, kar izvajamo skozi predavanja, strokovna srečanja, izvedbo delavnic in izdajo publikacij. V SDZV podpiramo redno izmenjavo izkušenj med strokovnjaki iz mednarodnih združenj, kar uresničujemo tudi z organizacijo ekskurzij in tečajev ter tako zagotavljamo podporo aktivnostim, ki predstavljajo aktualna stanja in dosežke s področja zaščite voda. Od leta 1995 naprej vsako leto organiziramo tudi odmeven simpozij z mednarodno udeležbo VODNI DNEVI.
