dr. Uroš KRAJNC, univ. dipl. inž. grad.
Mihael Brenčič je diplomiral leta 1992 s področja hidrogeologije, magistriral leta 1997 in doktoriral leta 2000 s tezo »Hidrogeološka analiza velikih kraških izvirov«. Kot asistent je bil na Univerzi v Ljubljani v naziv prvič izvoljen leta 1995, kot docent za habilitacijsko področje geologije leta 2006, kot izredni profesor leta 2011 in kot redni profesor leta 2021. Na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete je na vseh treh stopnjah študija predaval predmete: Hidrogeologija, Dinamika toka podzemne vode, Metode hidrogeoloških raziskav, Hidrogeologija onesnaževal, Hidrologija za geologe, Podzemne vode in Zgodovina geologije. Leta 1997 je pridobil naziv pooblaščeni inženir za področje geotehnike in podzemnih gradenj pri Inženirski zbornici Slovenije.
Njegovo znanstveno in strokovno delo je segalo na široko področje hidrogeologije, pa tudi širših vprašanj vodnega kroga in vode nasploh. V ospredju je bila klasična hidrogeologija, predvsem dinamika podzemne vode v različnih poroznih medijih, tok vode proti vodnjakom, nalivalni poizkusi, zaščita virov pitne vode, analize tveganja za onesnaženje podzemne vode, študije transporta onesnaževal v vodonosnikih in regionalni tok podzemne vode. Pomemben del njegovih hidrogeoloških raziskav je bila tudi hidrogeokemija.
Pomembno je bilo tudi njegovo delovanje na področju raziskav krasa, predvsem hidrogeologije krasa. Posvečal se je tudi zgodovini razvoja geologije in drugih naravoslovnih ved. Svoje raziskovalne dosežke je objavljal v najpomembnejših revijah svojega raziskovalnega področja, bil je soavtor monografij Podzemne vode Karavank (2008), Novodobna onesnaževala v vodah Ljubljanske kotline (2022) in avtor treh samostojnih monografij Zgodovina Ljubljanske geološke šole (2019), Dinamika podzemne vode (2021) in Osnove geologije krasa (2025).
Velik del njegovih dosežkov je segal na področje aplikativnega dela: oskrba s pitno vodo, zaščita vodnih virov, obratovalni monitoringi podzemne vode, problematika odlagališč odpadkov in projekti odvodnje geotehničnih objektov. Več let je vodil hidrogeološke raziskave Karavank, na podlagi katerih sta republiki Avstrija in Slovenija razglasili skupno čezmejno telo podzemne vode, eno prvih takšnih teles v Evropi. Na podlagi rezultatov svojega inženirskega dela je sodeloval pri pripravi področne zakonodaje o podzemni vodi; vodovarstvenih območjih, odvodnji padavinske vode s cest in o obratovalnih monitoringih podzemne vode.
V letih od 2018 do 2023 je opravljal funkcijo predsednika Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov – SKIAH, v letu 2024 pa je postal aktivni član Upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda. Leta 2000 je prejel Lipoldovo plaketo za dosežke na raziskovalnem področju, leta 2010 pa ga je Inženirska zbornica Slovenije nagradila za pomembne inženirske dosežke.
Posvečal se je tudi poljudnim razlagam podzemnih vod in vodnega kroga. V ta okvir sodijo njegovi zapisi na spletni strani Slovenskega društva za zaščito voda, naštejmo jih samo nekaj: 12. februar – Darwinov dan, Ob svetovnem dnevu gozdov – 21. marec, Od kdaj in zakaj svetovni dan voda – 22. marec, Kako dežuje – ob svetovnem dnevu meteorologije – 23. marec, Begunski genski zapis – svetovni dan beguncev in razseljenih oseb, Prodajalec vode iz Seville – svetovni dan muzejev – 18. maj, Juha življenja – mednarodni dan biodiverzitete – 22. maj, Kaj se je zgodilo v Libiji? ob katastrofalni poplavi v mestu Derna.
Na katastrofalne poplave avgusta 2023 se je odzval z vrsto svojih razmišljanj: Življenje reke in poplave; Katastrofa; Škoda, škode, škodi, škodo, pri škodi, s škodo; Kakšne vrste poplav poznamo?; Kaj se je zgodilo?; O okoljski forenzični analizi; Dan po tem – za konec. Po avgustovskih poplavah 2023 je postal tudi član Sveta za vode, ki je namenjen povezovanju vodarske stroke in iskanju ter usklajevanju strokovnih rešitev.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je 1. junija 2023 izvolila za izrednega člana IV. razreda za naravoslovne vede, njegovo izvolitev pa so vodarji razumeli tudi kot priznanje svoji stroki.
