Uroš Krajnc
Uvod
Pošta Slovenije izdaja več sklopov slovenskih znamk z različnimi temami. Sem sodijo serije Živalstvo, Vodnjaki na Slovenskem, Spomeniki slovenske tehniške dediščine, Varnost v prometu, 330. obletnica rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija in 50. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.
V zbirki Vodnjaki na Slovenskem bo predstavljenih sedem vodnjakov, objavljeni so že trije:
- Vodnjak pri Mariborskem gradu.
- Vodnjak v Ložu.
- Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru.
Za vsak vodnjak bo predstavljena znamka in o njem podani nekateri podatki.
Vodnjak pri Mariborskem gradu
Najprej poglejmo znamko.
Slika 1: Nova znamka z mariborskim motivom na ovitku prvega dne (foto: Pošta Slovenije).
Maribor je dobil novo znamko, povezano z mestom. Tokrat tudi z okolico, Limbušem, saj je na znamki upodobljen vodnjak pri Mariborskem gradu. Ta ni stal vedno tam, stara razglednica iz leta 1958 kaže, da ga takrat še ni bilo. Vodnjak, ki danes krasi severno zelenico Mariborskega gradu, je bil na to lokacijo postavljen šele osem let kasneje. Prenesen je bil iz nekdanjega dvorca Limbuš, narejen pa je bil v Lipnici. Nekdanji dvorec Limbuš je bil v lastništvu benediktinskega šentpavelskega samostana, kjer so dvorec odkupili leta 1666 in ga imeli v posesti vse do obsežnih reform Jožefa II., ki je samostan leta 1782 ukinil.
Spodnji trebušasti obod vodnjaka, sestavljen iz osmih delov, je nastal v času lastništva benediktinskega samostana iz Šentpavla. Kovana železna mreža s spiralasto prepletenim listnim in cvetnim okrasjem, ki se zaključuje v obliki krone, je zelo verjetno dodana naknadno in jo lahko datiramo v pozno 19. stoletje. Vrh kovinske konice krasi kovana zastavica (vir: https://mariborinfo.com/novica/lokalno/vodnjak-pri-mariborskem-gradu-pristal-na-znamki/46103).
Vodnjak s črpalnim mehanizmom na utež v Ložu.
Slika 2: Vodnjak s črpalnim mehanizmom na utež v Ložu (foto: Pošta Slovenije).
Zidan vodnjak iz leta 1876 z nihajnim pogonom z utežjo stoji sredi Loža ob glavni cesti. Skupaj z vodnjakom iz Starega trga sta edina tovrstna vodnjaka v Sloveniji in predstavljata izjemno tehniško dediščino. Vodnjak v Ložu je bil deležen temeljite obnove v letu 2006.
Vodnjak – štirna je deloval s pomočjo vodne črpalke na nihalo. Letnico postavitve razberemo na kovinski zastavici na vrhu pločevinaste strehe. Z napeljavo vodovoda v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vodnjak čez čas prenehal delovati.
Posebnost vodnjaka je njegov zanimiv način črpanja vode. Ročico z utežjo v obliki krogle je bilo treba premikati levo in desno, ali kot pravijo Ložani, »kalat«, da je skozi kovinsko pipo v okroglo kamnito posodo pritekla voda. Od tam je odtekala v večje podolgovato korito, v katerem so napajali živino. Po vodo so ženske prvotno hodile z lesenimi škafi, ki so jih s pomočjo svitkov nosile na glavi, kasneje pa tudi z vedrom (ajmarjem). Kadar so želeli napolniti cisterno (lajto), so vodo kalali oz. črpali preko kovinske cevi, ki je nameščena višje. Pred tem so spodnjo cev zamašili.
Slika 3: Štirna v Ložu (vir – foto: https://stareslike.cerknica.org/2012/02/27/1920-loz-stirna-v-lozu/).
Slika 4: Kamnito korito za napajanje živine (vir – foto: https://stareslike.cerknica.org/2012/02/27/1920-loz-stirna-v-lozu/).
Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru
Slika 5: Da Pontejev vodnjak na Prešernovem trgu v Kopru (foto: Pošta Slovenije).
Znamko je oblikoval Marko Prah.
Vodnjak na današnjem Prešernovem trgu, kjer se je nekdanji Koper najbolj stikal s kopnim, se omenja že v prvi polovici 15. stoletja. Tu je bil tudi zaključek vodovoda, ki je z bližnjih gričev dovajal vodo v mesto. Predvsem je bila takratna izgradnja vodovoda eden od pomembnejših gradbenih posegov v zgodovini Kopra.
Že konec 14. stoletja so speljali vodovod s celine do mesta Koper na otoku. V 16. stoletju je bilo v Kopru okrog 10.000 prebivalcev, ki jim je bilo treba priskrbeti pitno vodo, saj zajetja kapnice v cisternah niso več zadoščala. Nikolo Manzuoli je v 17. stoletju zabeležil, kako se je mesto oskrbovalo z vodo. Opisal je, da v oddaljenosti 2 milj (okoli 3,2 km – op. a.) izvira dragocena voda, ki pod zemljo po kamnitem jašku priteče na kraj, ki se mu reče »Colonna«. Od tod so bile pod morjem speljane lesene cevi do različnih krajev v mestu. Omenjeni vodovod je eno od največjih gradbenih dosežkov v bogati zgodovini mesta.
Današnji videz vodnjaka je baročen. Leta 1666 so stari vodnjak zamenjali z današnjim, ki je izdelan v obliki mostu, kar je simbolični spomin na mecena, mestnega podestata in njegov priimek. Bazen za vodo je izdelan v obliki osmerokotnika ter je obdan s petnajstimi pilastri, na katerih so izklesani grbi koprskih plemiških družin, ki so prispevale denar za zgraditev vodnjaka. Iz štirih »maskeron« ob vznožju loka brizga voda v bazen. Vodnjak so za zajemanje pitne vode uporabljali do leta 1898.
Nad osmerokotnim bazenom vodnjaka je osrednji motiv, oblikovan kot most. Ta naj bi simboliziral priimek družine Da Ponte. Ograja iz 15 pilastrov je preprečevala živini, da bi se napajala z vodo iz vodnjaka [vir: https://primorske.svet24.si/primorska/istra/znameniti-vodnjak-na-znamki].
Slika 6: Spomenik vodovodu v Kopru (foto: Uroš Krajnc).
